SiolNET. Trendi Zdravje
1,57

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Kaj morate vedeti o novi dieti, o kateri se zdaj ogromno govori #video

1,57

termometer

zdrava prehrana
Foto: Getty Images

Po veliki priljubljenosti diete LCHF, ki se je kasneje sicer izkazala za bolj škodljivo kot koristno, se zdaj na veliko govori o periodičnem postenju. Gre za dieto, pri kateri pa ne gre za prepovedana živila, temveč za določeno "okno" prehranjevanja.

LCHF krožnik Trendi Vam dieta LCHF skrajšuje življenje?

Bistvo periodičnega postenja je tako imenovano okno prehranjevanja, v katerem lahko načeloma jeste kar želite, a osredotočajte se na zdravo, uravnoteženo prehrano. Obstajajo različno dolga okna, obdobja prehranjevanja, pri čemer naj vsak posameznik izbere tistega, ki mu ustreza.

Najbolj priljubljeno je 16:8, kar pomeni, da telo 16 ur počiva oziroma se posti (sem se šteje tudi spanec), v okviru osmih ur pa dobiva hrano. Če si na primer ne predstavljate dneva brez zajtrka, naj se okno torej začne z zajtrkom in zaključi z obrokom osem ur pozneje.

Drugo prav tako pogosto okno je 14:10 ter 12:12, ki ga priporočajo številni nutricionisti, med njimi tudi Mojca Cepuš, ki zagovarja to, da ima vsak posameznik v dnevu vsaj 12 ur "posta", ko ne je nič. "Najlažje je to narediti ponoči, na primer tako, da imamo zadnji obrok okoli 18. ure, prvega pa po 12 urah, torej ob šesti uri ali pa kasneje."

zdrava prehrana Foto: Getty Images

"Pravila" periodičnega postenja

V primerjavi z drugimi dietami, ki izločajo nekatera živila ali pa celo skupine živil, periodični post tega ne priporoča, temveč ima bolj splošno in predvsem bolj zdravo pravilo: jejte vse, a obroki naj ne bodo preobilni in nezdravi.

Osredotočajte se na zdrave maščobe, beljakovine, polnovredne ogljikove hidrate ter se izogibajte hrani s prevelikimi količinami sladkorja in procesiranimi hidrati.

Glavni vir tekočine naj bodo voda in nesladkani čaji, če pijete kavo, naj bo tudi v tej čim manj sladkorja.

Cepuševa o periodičnem postenju:

"Ta metoda ni nič novega. Pravzaprav je podaljšan post stara modrost. Za požrešnost, ki je postala tako sprejemljiva, je že včasih veljalo, da je mati bolezni. Seveda se morajo bolni ljudje pred spremembo svojega načina prehrane pogovoriti z zdravnikom. Post, starodavna metoda samozdravljenja, postaja v sodobnem času vse bolj podkrepljen z znanstvenimi dognanji. Pomembno odkritje, kaj se v našem telesu dogaja med tem, ko ne jemo, je ugotovil Japonec Yoshinori Ohsumi, ki je za opis procesa avtofagije leta 2016 prejel Nobelovo nagrado za medicino. Opisal je proces za razgradnjo in recikliranje delov celic.

Avtofagija je kataboličen proces razgradnje beljakovin in nekaterih drugih molekul s pomočjo lizosomov. Evolucijsko gledano se je proces avtofagije razvil kot odgovor na daljša obdobja pomanjkanja hrane. Reciklirane gradnike lahko celica namreč ponovno uporabi in s tem pridobi nujna hranila in tako zagotovi hitro gorivo za energijo oziroma gradnike za obnovo celičnih delov. Motnje v funkciji avtofagije so že povezali s Parkinsonovo boleznijo, diabetesom tipa 2, rakavimi obolenji in drugimi boleznimi, ki se pojavljajo s starostjo.

Post je proces, s katerim lahko v svojem telesu sprožimo uspešnejše 'samozdravljenje', kot smo temu včasih rekli, ali avtofagijo, kot lahko temu rečemo zdaj."

zdrava prehrana Foto: Getty Images

Kakšne so prednosti in slabosti?

Takšno postenje ima številne prednosti, kot so izguba odvečnih kilogramov, boljše počutje, manjša želja po sladkorju, več energije in boljša prebava ter: "Boljša regeneracija, daljše življenje, preventiva pred boleznimi ..." dodaja Cepuševa.

Kot (začetno) slabo stran periodičnega postenja pa bi nutricionistka izpostavila, da lahko sprememba prehranjevanja vpliva na večji občutek lakote in s tem prenajedanje, če pa jemo manj obrokov, lahko s tem v telo vnesemo tudi manj hranljivih snovi.

prehrana, hrana Trendi Najslabši dietni nasveti končno ovrženi

Razmiki med obroki naj bodo vedno od tri do štiri ure

Cepuševa, kot omenjeno, priporoča okno 12:12, nato pa naj vsak sledi svojemu občutku in postenje podaljšuje le, če mu to ustreza. V vsakem primeru pa priporoča: "Da so razmiki med obroki še vedno okoli tri ali štiri ure."

Močno pa bi odsvetovala le en velik, težek obrok na dan, pred spanjem. To slabo vpliva na veliko število procesov v telesu, povečuje možnost za metabolni sindrom in srčno-žilne bolezni.

Na vprašanje, kako začeti, pa preprosto odgovarja: "Danes zvečer pojejte večerjo ob 17. uri, jutri zjutraj pa zajtrk ob sedmi uri in tako nadaljujte vse življenje."

zdrava prehrana Foto: Getty Images

Preverite tudi:

hrana, prehrana Trendi Za najboljše zdravje naj bi se držali ene same diete hrana, prehrana Trendi Zdravnik o trendovskem čistem prehranjevanju: Je zlonamerno in škodljivo

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin