FreeStyle Libre je sistem, ki sladkornim bolnikom olajša življenje

Življenje s kroničnimi boleznimi nekoč in danes se močno razlikuje, predvsem zaradi tehnoloških inovacij. Zaradi sodobnih tehnoloških rešitev je sladkorna bolezen, čeprav gre za kronično stanje, diagnoza, s katero lahko bolniki danes živijo enako kakovostno kot zdrave osebe, če jo redno spremljajo in učinkovito zdravijo. 

NAPRAVA, KI POMENI ŽIVLJENJE

Do nedavnega je bil običajen način lastnega spremljanja oziroma vsakodnevnega spremljanja ravni glukoze omejen izključno na prebadanje blazinic prstov in meritve s trakci. A tako se pridobi le trenutna vrednost glukoze, torej majhen del informacij, ki jih oboleli potrebujejo za učinkovito spremljanje sladkorne bolezni. Zahvaljujoč novim tehnologijam in vse večji razpoložljivosti naprav za neprekinjeno spremljanje glukoze, kot je sistem FreeStyle Libre, imajo sladkorni bolniki vedno dostop do vrednosti glukoze in hkrati vpogled v hitrost in smer njenega gibanja podnevi ter čas, preživet v ciljnem razponu. Ti dragoceni podatki so na voljo s preprostim in nebolečim skeniranjem senzorja v eni sekundi, bolnikom pa omogočajo lažje sprejemanje poučenih odločitev oziroma uskladitev zdravljenja z inzulinom z vsakodnevnimi dejavnostmi in prehrano ter večjo vlogo pri nadzoru bolezni in vplivu na rezultate zdravljenja.

TIR – NOVA MERILNA ENOTA ZA NADZOR SLADKORNE BOLEZNI

S prihodom aparatov za neprekinjeno merjenje glukoze na slovenski trg in predvsem z njihovo vključitvijo na seznam medicinskih pripomočkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za določene skupine bolnikov se vse bolj omenja pomen časa, preživetega v ciljnem razponu. TIR nam dejansko pove, kako uspešni smo pri ohranjanju glukoze v predpisanih vrednostih, kar je mogoče prikazati kot odstotek ali povprečno število ur in minut, preživetih v okviru predpisanih vrednosti, pod in nad njimi.

S soglasjem mednarodne skupine zdravnikov, raziskovalcev, strokovnjakov za tehnologijo neprekinjenega merjenja glukoze in oskrbo obolelih ter sladkornih bolnikov so bila izdana priporočila, da je za uspešno uravnavanje sladkorne bolezni treba ohranjati raven glukoze 3,9–10,0 mmol/L za osebe s sladkorno boleznijo tipa 1 ter sladkorno boleznijo tipa 2, v času nosečnosti pa 3,5–7,8 mmol/L¹.

Sistemi za neprekinjeno spremljanje glukoze, med katerimi je na Hrvaškem najpogostejši prav FreeStyle Libre, močno razširjajo možnosti enostavnega, nebolečega in, kar je najpomembnejše, učinkovitega spremljanja ravni glukoze čez dan, beleženja odčitkov skozi čas in spremljanja časa, preživetega v ciljnem razponu. FreeStyle Libre kot prvi tovrstni sistem, ki je na hrvaškem trgu dostopen vsem sladkornim bolnikom, predstavlja edinstveno tehnologijo, ki omogoča popoln vpogled v "običajen" dan obolele osebe in razkriva potencialno problematične dele dneva ter omogoča boljše razumevanje načina odzivanja telesa ob zaužitju določene hrane, vadbi in jemanju zdravil.

Samodejno zbiranje in obdelava velike količine podatkov ustvari edinstven profil vrednosti glukoze (AGP – Ambulatory Glucose Profile) obolelega, ki skozi poenostavljen grafični prikaz vizualizira v 14 dneh zbrane podatke. Poročilo s profilom vrednosti glukoze (AGP) iz sistema FreeStyle Libre je edino poročilo, ki je v celoti usklajeno z mednarodnimi smernicami in podpira spremembe življenjskega sloga, potrebne za izboljšanje spremljanja bolezni in rezultatov zdravljenja.

Da je vsako podaljšanje časa, preživetega v ciljnem razponu, povezano s pomembnimi prednostmi rezultatov zdravljenja oseb s sladkorno boleznijo tipa 1 ali 2, dokazuje tudi nedavna objava novih indikacij Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Ta navaja, da se ocena rezultatov uporabe sistema FreeStyle Libre opravi vsaj enkrat v prvih treh mesecih, nato pa po šestih in dvanajstih mesecih od začetka uporabe, pozneje pa se preverjanje zmanjša na le enkrat letno. Zavarovanec lahko uveljavlja pravico do nadaljevanja predpisovanja le, če je v šestih mesecih od začetka uporabe dosegel podaljšanje časa v ciljnem razponu (TIR) za pet odstotkov in/ali skrajšanje časa pod ciljnim razponom (TBR) za en odstotek. Poleg tega morajo zavarovanci, ki uporabljajo senzorje prek Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, dokazati, da je bolnik opravil najmanj osem preverjanj na dan.

PREDNOSTI SPREMLJANJA TIR-a

Popoln vpogled v vrednosti glukoze z napravo za neprekinjeno spremljanje se je pri spremljanju sladkorne bolezni izkazal kot učinkovitejši kot do zdaj običajno merjenje glikoziliranega hemoglobina (HbA1c), ki se je dolgo uporabljal kot glavni pokazatelj uspešnosti spremljanja sladkorne bolezni in tveganja kroničnih zapletov. Čeprav je pomemben, glikozilirani hemoglobin (HbA1c) kaže le povprečne vrednosti glukoze v zadnjih dveh ali treh mesecih, torej ne omogoča vpogleda v to, kako vrednosti glukoze padajo in naraščajo čez dan, prav ta dnevna in večdnevna nihanja pa lahko privedejo do hipoglikemij ali hiperglikemij, povezanih z vrsto drugih zdravstvenih zapletov, kot so krvno-žilne bolezni.

Različni posamezniki z enako vrednostjo glikoziliranega hemoglobina (HbA1c) lahko ciljni razpon dosegajo izjemno različno dolgo. TIR nam kaže te razlike na način, ki ni razviden iz vrednosti glikoziliranega hemoglobina (HbA1c), ker z njegovo pomočjo dobimo le skupno povprečje. To je izredno pomembno, ker prav velika in pogosta variabilnost oziroma skoki glukoze vodijo k posledicam, ki jih povzroča sladkorna bolezen.

Enostavno odčitavanje senzorja povečuje število odčitkov čez dan, pozitiven učinek uporabe sistema za neprekinjeno spremljanje glukoze na zmanjšanje glikoziliranega hemoglobina (HbA1c), pogostost in trajanje hipoglikemij ter podaljšanje časa, preživetega v ciljnem območju, pa je dokazan s številnimi opravljenimi raziskavami, s čimer je mogoče ublažiti, preložiti ali celo popolnoma preprečiti pojav večine zapletov, povezanih s sladkorno boleznijo. Čeprav gre za diagnozo, ki obolele spremlja vse življenje, jim redno lastno spremljanje in upoštevanje zdravnikovih navodil omogočata enako dolgo življenje, kot ga imajo osebe brez sladkorne bolezni.

 [1] Battelino T, Danne T, Bergenstal RM, et al. Clinical targets for continuous glucose monitoring data interpretation: recommendations from the international consensus on time in range. Diabetes Care. 2019;42(8):1593-1603.

Naročnik oglasne vsebine je Hand Studio d.o.o.