Torek, 2. 9. 2025, 6.00
1 dan
Diastaza rektusov: kako uspešno obvladovati simptome?
Diastaza rektusov je stanje, pri katerem se razmakne trebušna mišica rectus abdominis, ki poteka od prsnega koša do sramnice. Razmik je posledica oslabitve in razširitve linea albe, vezivnega tkiva, ki drži trebušne mišice skupaj na sredini trupa. Gre za pogost pojav, ki ni zgolj estetske narave. Diastaza lahko povzroča bolečine v križu, slabo telesno držo, stresno inkontinenco in celo zdrs medeničnih organov. Največkrat se pojavi med nosečnostjo in po porodu, pogosta pa je tudi v menopavzi ter pri starejši populaciji. Študije kažejo, da se z njo sooči več kot tretjina žensk po porodu. Za natančno opredelitev stanja je priporočljivo opraviti diagnostični pregled, saj pravočasno odkrita diastaza omogoča učinkovitejše zdravljenje in hitrejšo rehabilitacijo.
Ste ob predklonu, vstajanju s stola ali usedanju v avtomobil opazili izboklino na sredini trebuha, ki jo spremlja neprijetna bolečina? Eden najpogostejših vzrokov za takšne simptome je diastaza rektusov – razmik trebušne mišice, ki vodi v izgubo napetosti vezivnega tkiva trebušne stene in povečuje tveganje za bolečine v ledvenem delu oziroma križu, še posebej kadar stanje postane kronično.
V obdobju nosečnosti je manjši razmik trebušnih mišic (do širine dveh prstov) povsem običajen fiziološki pojav. Najpogosteje se pojavi po 16. tednu nosečnosti in lahko vztraja še do približno 24 tednov po porodu. Pri nekaterih ženskah pa diastaza ne izzveni sama od sebe, temveč preide v kronično obliko.
Pomembno je vedeti, da se diastaza lahko ponovi, če se ne odpravi njen glavni vzrok. Prav zato ima fizioterapija ključno vlogo – s ciljanimi vajami, metodami in tehnikami učinkovito obravnava diastazo rektusov, zmanjšuje bolečine ter pripomore k obnovi stabilnosti trebušne stene.
Prepoznavanje simptomov je ključno, saj pravočasna diagnostika in usmerjena fizioterapija pomembno zmanjšata tveganje za dolgoročne posledice in omogočata hitrejšo rehabilitacijo. Najpomembnejši del aktivne fizioterapije ni le odprava simptomov, ampak predvsem odprava vzroka nastanka težav, da se stanje ne ponavlja in se obnovi normalna funkcija trebušne stene.
Naročite se na diagnostični pregled za diastazo rektusov v kliniki Medicofit.
Anatomija trebušne stene
Razumevanje anatomije trebušne stene je ključno za razumevanje nastanka in posledic diastaze rektusov. Trebušna stena je sestavljena iz več plasti, ki si sledijo od površine proti notranjosti: koža, podkožna maščoba, Scarpova fascija, fascija preme trebušne mišice, preperitonealna maščoba in parietalni peritonej. Te plasti skupaj zagotavljajo zaščito notranjih organov in omogočajo gibanje ter stabilnost trupa.
Prema trebušna mišica (m. rectus abdominis) je razdeljena na dva vzdolžna dela, kar je navzven vidno kot t. i. six-pack. Poteka od petega in sedmega rebra do sramne kosti, njena glavna naloga pa je upogib trupa oziroma fleksija.
Med obema deloma preme trebušne mišice je linea alba, fibrozni vezivni trak, ki poteka od prsnice (ksifoidnega odrastka) do sramne simfize. Linea alba povezuje levo in desno stran trebušne stene, hkrati pa omogoča dodatno stabilnost in prožnost celotnega sistema, saj sodeluje tudi z drugimi trebušnimi mišicami – m. transversus abdominis, m. obliquus internus in m. obliquus externus.
Trebušne mišice s svojo aktivacijo skupaj z medenico pomembno prispevajo k stabilizaciji hrbtenice, zagotavljajo oporo notranjim organom ter pomagajo vzdrževati pravilno telesno držo.
Simptomi diastaze rektusov
Eden izmed glavnih znakov diastaze rektusov je nezmožnost učinkovitega zadrževanja intraabdominalnega pritiska. To se pogosto pokaže kot vidna izboklina na sredini trebuha, ki se pojavi predvsem pri nagibu nazaj ali pri drugih gibih, kjer je trebušna stena dodatno obremenjena.
Ker oslabljena trebušna stena izgubi svojo stabilizacijsko vlogo, se povečajo tudi tveganja za različne težave – med drugim za bolečine v križu, nepravilno telesno držo, urinsko inkontinenco in celo zdrs medeničnih organov (prolaps).
Najpogostejši simptomi diastaze rektusov so:
- vidna izboklina na sredini trebuha,
- bolečina v predelu trebuha, ki se stopnjuje ob določenih aktivnostih,
- stresna urinska inkontinenca (nehoteno uhajanje urina ob kihanju, kašljanju ali fizični aktivnosti),
- bolečine v križu z možnostjo razvoja hernije,
- občutek medenične nestabilnosti,
- prolaps oziroma zdrs notranjih organov.
Vzroki za nastanek diastaze rektusov
Diastaza rektusov je pogostejša pri drugem porodu in pri ženskah po 35. letu starosti. Nastane lahko tudi kot posledica genetskih dejavnikov, na primer prirojene povečane laksnosti (raztegljivosti) vezivnega tkiva. K razvoju prispevajo še nepravilno izvajanje vaj za trebušno steno, šibke mišice jedra, nepravilno dvigovanje bremen ter večplodna nosečnost.
Najpogostejši vzroki za nastanek diastaze rektusov:
- Nosečnost – eden najpogostejših vzrokov za nastanek diastaze rektusov. Zaradi rastoče maternice in otroka trebušna mišica postane šibkejša in se raztegne. V nosečnosti hormon relaksin igra pomembno vlogo pri sproščanju vezivnega tkiva in je posredno odgovoren za širjenje linee albe.
- Po porodu – kar od 30 do 60 odstotkov žensk po porodu razvije diastazo rektusov.
- Starost – s starostjo in degenerativnimi spremembami trebušna mišica postaja šibkejša, kar poveča tveganje za nastanek diastaze.
- Mišično nesorazmerje – globoke in površinske trebušne mišice delujejo v nesorazmerju, kar vodi v razmik trebušne stene.
- Prekomerna telesna teža – oslabele trebušne mišice se prekomerno raztegnejo zaradi dodatne obremenitve.
- Slaba posturalna kontrola – nepravilna telesna drža poveča pritisk na trebušne mišice, ki ga anatomsko niso sposobne vzdrževati, zato se razvije diastaza rektusov.
- Nepravilne tehnike treninga in nepravilno dvigovanje bremen – napačno obremenjevanje trebušne stene povzroči razmik mišic.
- Posledice operativnega posega – kirurški posegi v trebušni votlini lahko spremenijo strukturo in stabilnost trebušne stene.
Kaj morajo vedeti nosečnice?
Pomembno je vedeti, da širina diastaze še ne predstavlja dejavnika tveganja, kadar je vezivno tkivo dovolj močno. Ključen podatek za oceno funkcionalnosti trebušne stene je globina diastaze rektusov, ki jo lahko natančno določi strokovnjak – fizioterapevt.
Če se ugotovi globoka diastaza, je za žensko nujna in takojšnja fizioterapevtska obravnava, saj le ta omogoča varno okrevanje in preprečuje razvoj dolgoročnih težav.
Naročite se za fizioterapijo za diastazo rektusov v kliniki Medicofit.
Celostno zdravljenje za diastazo rektusov
Fizioterapija za diastazo rektusov se najpogosteje izvaja v okviru desettedenskega programa specialne fizioterapije, kjer so ključnega pomena pravilni koraki pri postopnem obremenjevanju trebušne stene z vajami. Le s strokovno vodenim in natančno stopnjevanim programom je mogoče doseči varno okrevanje in dolgoročne rezultate.
Rehabilitacija poteka celostno in vključuje več faz:
- uvodni diagnostični pregled,
- specialno fizioterapijo,
- kineziološko fazo rehabilitacije,
- preventivni kineziološki program.
Na podlagi diagnostičnega pregleda se pripravi individualni program zdravljenja, ki se sproti prilagaja vašim omejitvam, ciljem in trenutnim sposobnostim.
Specialna diagnostika diastaze rektusov
Diagnostični pregled se začne z anamnezo, kjer fizioterapevt pridobi informacije o simptomih, njihovem trajanju, dejavnostih, ki težave poslabšajo, ter morebitnih pridruženih težavah.
Nato sledi fizični pregled, pri katerem sta ključna opazovanje trebušne stene in palpacija. Specialist s pritiski na lineo albo preveri morebitno izbočenje v mirovanju in ob aktivaciji trebušne mišice.
Del postopka je tudi funkcijski test za mišico rectus abdominis. Pacient leži na hrbtu in dvigne glavo od podlage, kar aktivira trebušne mišice. Specialist nato palpira področje nad popkom, pri popku in pod popkom (približno štiri centimetre) ter zatipa robove obeh delov preme trebušne mišice, da določi obseg razmika.
Pregled dopolnjujejo ocena funkcionalnih gibalnih vzorcev, merjenje obremenilne kapacitete hrbtenice ter analiza telesne drže in biomehanike hoje. V določenih primerih se kot dodatna metoda uporablja ultrazvočna diagnostika.
Fizioterapevtska rehabilitacija
V začetni fazi zdravljenja je glavni cilj nadzor simptomov – zmanjšanje bolečine, morebitnega vnetja in otekline.
Fizioterapevti pri tem uporabljajo različne pristope: manualno terapijo, miofascialno sproščanje in masažo, s katerimi lajšajo mišično napetost ter zmanjšujejo bolečine. Za učinkovito obvladovanje simptomov se vključujejo tudi sodobne instrumentalne terapije, kot so:
Pomemben del rehabilitacije predstavlja specialna terapevtska vadba, osredotočena na ponovno vzpostavitev stabilizacije jedra trupa. Prema trebušna mišica pri tem deluje skupaj z drugimi mišicami, ki skrbijo za stabilnost trupa. Ob razmiku in prekomernem raztegu mišica oslabi, kar zmanjša stabilizacijsko funkcijo.
S ciljanimi vajami fizioterapevt postopoma aktivira trebušno steno in krepi mišice jedra. Posebna pozornost je namenjena mišicam ledvene hrbtenice, obkolčnim mišicam in diafragmi, saj vse vplivajo na delovanje trebušnih mišic. Ključ je vzpostaviti pravilno mišično ravnovesje – usklajenost moči, vzdržljivosti ter medsebojnega krčenja in raztezanja.
Če se ugotovi premajhna obremenilna kapaciteta hrbtenice, se izvajajo vaje v polnem obsegu gibljivosti v različnih smereh: fleksija in antifleksija, ekstenzija in antiekstenzija, lateralna in antilateralna fleksija ter rotacija in antirotacija.
Pri vajah se pogosto uporablja nevromišična stimulacija, ki dodatno spodbuja aktivacijo živčevja in krepitev trebušne mišice. Poleg tega fizioterapevt pacienta sproti usmerja pri pravilnem opravljanju vsakodnevnih aktivnosti in dvigovanju bremen, da se prepreči dodatno obremenjevanje trebušne stene.
Kineziološka faza rehabilitacije
Za dolgoročno uspešnost zdravljenja je ključno aktivno sodelovanje s kineziologi, ki po zaključenem akutnem fizioterapevtskem zdravljenju vodijo pacienta do boljše telesne pripravljenosti.
Kineziološki program je usmerjen v vzpostavitev pravilne posturalne kontrole, ki jo v kliniki Medicofit dosegajo o z aktivacijo globokih mišic jedra trupa in učenjem pravilnega dihalnega vzorca. Na ta način se krepi povezava med diafragmo, mišicami ledvene hrbtenice, trebušnimi mišicami ter mišicami medeničnega dna.
V tej fazi se izvajajo progresivne vaje proti uporu, katerih namen je povečati mišično moč, izboljšati telesno funkcijo ter omogočiti večjo stabilnost pri vsakodnevnih obremenitvah.
Primer uspešnega fizioterapevtskega zdravljenja diastaze rektusov
32-letna Monika, po poklicu učiteljica, je obiskala kliniko Medicofit zaradi diastaze rektusov in občutka zmanjšane moči trupa po drugem porodu. Opazila je, da ima težave pri dvigovanju otroka in pri daljšem sedenju za računalnikom.
Ob kliničnem pregledu je bila potrjena diastaza rektusov širine 3 cm v področju nad popkom. Funkcionalno je bila prisotna zmanjšana stabilnost trupa s slabšo aktivacijo globokih trebušnih mišic in vidno povečano ledveno lordozo.
Na podlagi klinične slike se je izvedel 12-tedenski program specialne terapevtske vadbe s temeljnim poudarkom na aktivaciji transverzalne trebušne mišice in mišic medeničnega dna. Uporabljene so bile tudi manualne miofascialne tehnike za mobilizacijo tkiva in sprostitev napetih struktur. Dopolnilno so se izvajale tudi instrumentalne tehnike zdravljenja, ki so pripomogle k hitrejši regeneraciji prizadetega področja.
Na koncu programa je gospa poročala o izboljšani drži, manjšem izbočenju trebuha in večji funkcionalni moči, kar ji je omogočilo lažje opravljanje vsakodnevnih nalog. S kliničnim pregledom je bilo potrjeno zmanjšanje širine kot tudi globine diastaze.
Preventivni kineziološki program
Po zaključeni fizioterapevtski obravnavi se priporoča nadaljevanje preventivnega kineziološkega programa. Ta program je namenjen celostni krepitvi telesa in pripravi posameznika na učinkovitejše prenašanje obremenitev, ki jih prinaša vsakodnevno življenje.
Redno izvajanje preventivnega programa pomaga preprečevati ponovni pojav težav in zmanjšuje tveganje za nastanek novih poškodb ali bolezenskih stanj.
Ključnega pomena je, da se diastaza pravočasno prepozna in strokovno obravnava. S kombinacijo natančne diagnostike, specialne fizioterapije ter ciljanega kineziološkega programa je mogoče učinkovito obnoviti stabilnost trebušne stene, zmanjšati bolečine ter preprečiti dolgoročne zaplete.
V kliniki Medicofit pristopajo k rehabilitaciji celostno – obravnavajo ne le simptome, temveč tudi vzroke, ki do diastaze pripeljejo.
