Ali znanstveniki utirajo pot branju misli?

V raziskavi, objavljeni v Nature Communications, so prostovoljno sodelovali bolniki z epilepsijo, ki so jim na površino glave pričvrstili elektrode, da bi ugotovili, kateri predel povzroča njihove napade in ali lahko disfunkcionalno področje varno odstranijo z operacijo. Ker so elektrode ostale v možganih, bolnikov niso spremljali le v bolnišnici, temveč tudi v njihovem vsakdanjem življenju.

Matematična dejavnost in razmišljanje o bolj abstraktnih numeričnih pojmih aktivirata isti predel možganov Elektrodni vsadki v glavah pacientov so kot prisluškovalne naprave, vsaka prisluškuje populaciji več sto tisoč živčnih celic in poroča v računalnik. Tako so imeli znanstveniki priložnost "prisluškovati" njihovim mislim ter povezovati specifične možganske aktivnosti z vedenjem in reakcijami, kot so na primer bolečina, prehranjevanje, pitje in govor. Z bolnikovim dovoljenjem so jih znanstveniki spremljali v komunikaciji s prijatelji, družino in bolnišničnim osebjem ter povezali izkušnje bolnikov z njihovo možgansko aktivnostjo, da bi dobili bolj natančno in realno razumevanje delovanja možganov, ki ga statično slikanje možganov ne more zagotoviti.

Raziskovalci so ugotovili, da se v možganih aktivira posebna skupina živcev, ko prostovoljci, vključeni v raziskavo, izvajajo matematične dejavnosti. Prav tako se je ta del možganov aktiviral, kadar so udeleženci razpravljali o količinskih pojmih oziroma bolj abstraktnih numeričnih količinah, kot je na primer "veliko", "večje od" ali "nekaj več".

Raziskovalci so zbrali prve dokaze o tem, da je vzorec delovanja možganov, ki ga je mogoče opaziti pri osebi, ki opravlja matematične naloge pod eksperimentalno nadzorovanimi razmerami, zelo podoben kot pri osebah, kadar te razmišljajo o kvantitativnih pojmih v vsakdanjem življenju.

Bi lahko ugotovitve študije vodile do aplikacij za "branje misli"? Po mnenju strokovnjakov bi lahko ugotovitev študije sčasoma privedle do aplikacij za "branje misli", ki bi bolnikom, ki so na primer po možganski kapi postali nemi, omogočila komuniciranje prek pasivnega razmišljanja. "Razumljivo bi to lahko pripeljalo tudi do distopičnih rezultatov, na primer vsadkov čipov, ki vohunijo za ljudmi oziroma nadzorujejo njihove misli."

"To je razburljivo in hkrati strašljivo," meni Henry Greely, ki vodi Center za biomedicinsko etiko Stanford, vendar ni bil vključen v raziskavo. Kot je še poudaril, ugotovitve študije prvič kažejo na to, da lahko vidimo, kdaj se nekdo miselno ukvarja s številkami in, drugič, da bomo lahko nekega dne z možgani manipulirali, in sicer v smeri vplivanja na to, kako se nekdo ukvarja s številkami.

Toda Greely zagotavlja, da so strahovi o nadzoru uma še prezgodnji. "Praktično gledano to, da bi hodil okoli in vstavljal elektrode v možgane ljudi, ni ravno najpreprostejša stvar na svetu. To se ne bo zgodilo jutri, ni preprosto, prav tako pa ne bo potekalo prikrito."