Sreda, 2. 3. 2022, 7.19
4 mesece, 2 tedna
Ali imate bolečine v križu? Poglejte, kaj pripelje do bolečin in kako si lahko pomagate.
Bolečine v hrbtu, natančneje v spodnjem delu hrbtenice, predstavljajo veliko težavo sodobnega časa. Skoraj vsak odrasel se je srečal z bolečinami v spodnjem delu hrbta, ali kot radi pogovorno rečemo, bolečinami v "križu". Te bolečine predstavljajo najpogostejši mišično-skeletni problem, ki pa ga z nepravilnim pristopom težko odpravimo.
Ko nas zaboli v hrbtu, se moramo zavedati, da je naša hrbtenica kompleksen del našega telesa, ki daje našemu telesu glavno oporo in omogoča pokončno držo posameznika. Sestavljena je iz 33 vretenc, ki so med seboj povezana z medvretenčnimi ploščicami in sklepi, ki omogočajo gibanje hrbtenice v smeri iztega, upogiba in rotacij trupa.
Med vretenci se nahajajo medvretenčne ploščice, ki hrbtenici omogočajo prožnost in delujejo kot blažilci sil, ki jih morajo vretenca med obremenitvijo prenesti. Vretenca tvorijo tudi kanal, skozi katerega poteka hrbtenjača. Med seboj se vretenca razlikujejo predvsem po velikosti, gibljivosti in teži, katero prenašajo. Ledvena vretenca prenašajo največjo težo, zato so tudi največja. Nanje delujejo največje sile, ki pa lahko povzročijo različne poškodbe in bolečine.
Stabilnost in gibanje hrbtenici zagotavljajo mišice in ligamenti. Mišice lahko razdelimo na več plasti. Za stabilnost hrbtenice v ledvenem delu so najbolj pomembne plasti globokih mišic, ki stabilizirajo vretenca med njihovim gibanjem. Za gibanje pa poskrbijo večje mišice, ki izvajajo izteg, upogib in pa rotacijo hrbtenice.
Najpogostejša je nespecifična bolečina v križu
Ko zaboli v spodnjem predelu hrbta, je treba zaradi kompleksne sestave hrbtenice ugotoviti, ali lahko bolečini pripišemo mesto izvora ali ne. V primeru, da lahko bolečini z diagnostičnimi preiskavami (rentgen, magnetna resonanca ipd.) določimo vzrok za nastanek, jo imenujemo specifična bolečina.
V to kategorijo spadajo predvsem bolečine, ki so posledica:
- hernije diska,
- stenoze,
- Išiasa,
- spondilolize in spodilolisteze,
- obrabe fasetnih sklepov,
- osteoporoze ipd.
V primeru, da bolečini z diagnostičnimi postopki ne moremo pripisati mesta njenega izvora, jo označimo kot nespecifično bolečino (Balague idr. 2012). To bolečino lahko razdelimo na akutno in kronično. Akutna bolečina traja nekaj dni do nekaj tednov, medtem ko kronične bolečine trajajo tri mesece ali dlje. Običajno pri akutnih bolečinah ni zapletov in samo 10–15 % vseh akutnih bolečin v ledvenem predelu se nadaljuje v kronične (Balague idr. 2012). Pri kroničnih bolečinah pa je smiselno poiskati pomoč strokovnjakov, saj jih lahko spremljajo najrazličnejši zapleti.
Za pojav nespecifičnih bolečin v križu so najpogostejši dejavniki tveganja:
- sedeče delo,
- težke fizične obremenitve in dolge statične obremenitve,
- nepravilno dvigovanje bremen,
- mišično neravnovesje,
- neaktivnost,
- psihološki vzroki – stres, tesnoba, depresija.
Kaj storiti, ko zaboli v križu
Ker se bolečinam v križu v sodobnem času težko izognemo, imamo za vas nekaj načel, ki vam bodo v pomoč pri njihovi odpravi.
Preventiva je vedno boljša kot kurativa!
Najboljša preventiva pred bolečinami v križu je redna telesna aktivnost, s katero poskrbimo, da je naše telo tako fizično kot tudi psihično pripravljeno zdržati napore, ki nam jih prinaša hiter tempo življenja. Dejavnosti, kot so plavanje, hoja, pohodništvo, so prijazne do vašega hrbta in pripomorejo k vzdrževanju dobre psihofizične kondicije. Priporočljivo je tudi izvajanje vaj za krepitev globokih mišic trupa, ki hrbtenici med gibanjem zagotovijo dodatno stabilnost.
Počitek ni vedno pametna izbira.
Človek je bil ustvarjen za gibanje, zato je pomembno, da tudi takrat, ko vas že boli v hrbtu, ostanete aktivni. Počitek in neaktivnost lahko bolečine v križu samo okrepita in poslabšata stanje, v katerem ste. Mirovanje pripelje do okornosti, mišična moč in vzdržljivost začneta pešati, obenem pa lahko postanemo tudi depresivni. Pomembno je, da prilagodite svoje aktivnosti svojemu stanju in ostanete tudi ob prisotni bolečini aktivni.
V primeru vztrajanja bolečin v križu se posvetujte s strokovnjakom oz. fizioterapevtom.
Če se bolečine v križu kljub prilagoditvi in zmanjšanju aktivnosti ne umirijo, vam priporočamo obisk strokovnjaka – fizioterapevta. V fizioterapevtskem centru Meridian-Fit v Ljubljani se na dnevni bazi srečujemo tako s kroničnimi kot tudi akutnimi bolečinami v križu. Pri njihovi obravnavi je pomemben celosten in individualen pristop. To pomeni, da prek fizioterapevtske ocene ugotovimo vzrok za bolečino in ali ima bolečina patološki izvor.
Na podlagi ocene določimo potek vaše rehabilitacije. Z različnimi protokoli, kot so manualne tehnike in demonstracija pravilne izvedbe vaj, bomo zagotovili, da boste čim prej živeli brez bolečin.
Naš fizioterapevtski center se nahaja v centru Ljubljane, na Trubarjevi cesti 47.
Balagué, Federic., Anne Mannion, Ferran Pellisé in Christine Cedraschi. 2012. Non-specific low back pain. Lancet, 379(9814): 482–491.
Kisner Carolyn in Lynn Allen Colby. 2012. The Spine: Structure, function and posture. V Therapeutic exercise foundations and techniques, ur. Kisner Carolyn in Colby Allen Lynn, 409–437. Philadelphia: F. A. Davis.
Kisner Carolyn in Jacob N. Thorp. 2012. The Spine: Management guidelines. V Therapeutic exercise foundations and techniques, ur. Kisner Carolyn in Colby Allen Lynn, 438–484. Philadelphia: F.A. Davis.
Naročnik oglasnega sporočila je Meridian-Fit d.o.o. |Fizioterapija Ljubljana.
