Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Torek,
20. 5. 2014,
7.57

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Torek, 20. 5. 2014, 7.57

8 let

Miti o sončenju

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3
S sončenjem nas je okužila Coco Chanel, ko se je s križarjenja vrnila zagorela in je to postalo modni hit. Danes nas na vsakem koraku opozarjajo na škodljivosti sončenja, nekaj je tudi mitov.

Z industrijsko revolucijo, ker je vse več ljudi delalo v zaprtih prostorih, je zagorelost začela postajati statusni simbol. Porjaveli so bili tisti, ki so si lahko privoščili posedanje po kavarniških vrtovih, jadranje, potovanje po vročih deželah in ležanje na plaži. K temu je svoje pristavila še Coco Chanel, ko se je s križarjenja leta 1923 vrnila močno zagorela in je porjavelost postala modni hit.

Od tridesetih let naprej je sončenje postalo vse bolj priljubljeno, porjavelost pa znak lepote, bogastva in brezdelja. V petdesetih letih je postala zagorelost po celem telesu vse bolj priljubljena, na tržišču so se začeli pojavljati tudi samoporjavitveni izdelki, še prej olja in kreme za sončenje. Do sedemdesetih let so sončni žarki dosegli vse generacije. Ozaveščanja o posledicah pretiranega izpostavljanja močnemu soncu so prišla desetletja pozneje. Dandanes se je to še posebej okrepilo, pri čemer pa so nastali in ostali nekateri miti o sončenju. Nekaj vam jih predstavljamo.

Uporabljajmo sončno kremo s čim višjim faktorjem Pri zaščiti pred UV-žarki faktorja 50 in 30 delujeta skoraj enako, zaščita z višjim faktorjem deluje le nekoliko dalj časa. Pa vendar krema s faktorjem 50 ustavi le za kakšen odstotek ali dva več UVB-žarkov kot tista s faktorjem 30, kar pomeni, da v kožo vnesemo veliko več kemije za podoben učinek zaščite. To, kar je resnično pomembno pri uporabi zaščitnih sredstev na koži, je, da jih namažemo dovolj na debelo. Za celotno telo tako potrebujemo približno 35 milimetrov kreme ali dva miligrama na kvadratni centimeter kože. Zaščito je treba na telo nanesti pol ure pred izpostavljanjem soncu, obnavljati jo je treba na dve uri ali takoj po kopanju, ob znojenju ali brisanju. Krema naj vsebuje zaščito pred UVA- in UVB-žarki.

Krema je boljša od losjona Na to ni enoznačnega odgovora, saj je to odvisno predvsem od tipa kože. Mastna koža bo bolje sprejela losjon, dovolj vlažna kremo. Za zaščito kože obraza je sicer primernejša krema.

Sončenje za tvorbo vitamina D Vitamin D nastaja, ko je telo izpostavljeno soncu. Za njegovo največjo koncentracijo je dovolj že 15 minut sončenja. Daljše izpostavljanje ne povečuje prisotnosti vitamina v telesu.

Dovolj bo, če se pred soncem zaščitimo s kremo Zaščita pred sončnimi žarki niso le kreme, temveč tudi pokrivala, senčniki, očala in oblačila. Predvsem pa izogibanje soncu med 10. in 16. uro.

V oblačni dan brez zaščitne kreme Oblačno vreme še ne pomeni, da ste zaščitenimi pred sončnimi žarki, čeprav jih neposredno morda ne čutite. Zato tudi ko sonce ni najmočnejše oziroma v oblačnem vremenu uporabljajte zaščitno kremo.

Sonce poškoduje le kožo Sonce poleg povzročanja vidnih sprememb na koži, od opeklin do prehitrega staranja kože, izgube vlažnosti in tanjšanja ali celo razvoja kožnega raka, lahko škoduje tudi našim očem. Vpliva lahko na razvoj sive mrene, lahko povzroči tudi področje rumene pege na mrežnici. Zato je pomembna zaščita s kakovostnimi sončnimi očali in klobukom. Pretirana izpostavljenost UV-sevanju lahko v naslednjih 24 urah škodljivo vpliva na imunski sistem.

Solariji so varnejši od naravnega sončenja Solariji niso varnejši od naravnega sončenja, čeprav uporabljajo le UVA-žarke, ki so odgovorni za porjavelost in ne povzročajo opeklin. Dokazali so, da žarki UVA za razliko od žarkov UVB prodrejo globlje v telo, kjer pa spreminjajo celične strukture in lahko vplivajo na človekov imunski sistem.

Vsako sončenje je škodljivo Douglas Graham, ki velja za svetovno avtoriteto na področju prehrane in človeških zmogljivosti, tudi avtor knjig Prehrana 80/10/10 in Škoda žit, med desetimi preprostimi nasveti, ki izboljšujejo zdravje, priporoča vzdrževanje naravne porjavelosti. Pravi, da naj se vsak dan za nekaj časa izpostavimo (ne premočnemu) soncu. Ob rednem izpostavljanju ultravijoličnemu sevanju ne bo bolj zdrava le koža, temveč bo olajšano tudi presnavljanje kalcija, ki je za organizem potreben mineral.

Sončna svetloba je tako ob zadostni količini in brez pretiravanja pomemben vir zdravja in tudi (široko) terapevtsko sredstvo. Škodljive so opekline na koži, te pa naj bi nastajale, če nimamo dovolj naravne zaščite, kar pomeni, da smo zaužili premalo vitaminov in mineralov.

Vsebino omogoča Beiersdorf

Ne spreglejte