SiolNET. Trendi Ustvarimo boljši svet
Siol.net

Foto: Thinkstock

  • Messenger
  • Messenger

Listki vsepovsod? Slabši spomin še ne pomeni, da se vam "meša".

Siol.net

Foto: Thinkstock

Ko si vedno več stvari začnemo zapisovati na listke in čutimo, da nas zapušča spomin, nas začenja skrbeti tudi odziv okolice. A slab spomin in listki vsepovsod še ne pomenijo, da ste zmešani.

Alzheimerjeva bolezen, katere posledica je pojav demence, je kronično umiranje možganskih celic, pri kateri so v ospredju znaki demence. Potrditev diagnoze temelji na spremembah na možganih, kjer nastajajo beljakovinske obloge in nevrofibrilarne pentlje.

Pri Alzheimerjevi bolezni se degenerativne spremembe najprej začnejo v področjih, ki so pomembni za nastanek dolgotrajnega spomina.

Prvi znaki, da smo zboleli za Alzheimerjevo demenco

• Motnje spomina: oboleli pozabljajo na dnevne dogodke, ne zapomnijo si novih podatkov, radi se pogovarjajo o dogodkih iz preteklosti, različne predmete odlagajo na neprimernih mestih(npr. smeti dajo v koš za perilo, kasneje pa jih ponovno iščejo).

• Motnje govora: ne razumejo več daljših sestavljenih stavkov, pozabljene besede nadomeščajo z neustreznimi ali si izmislijo nove. Imajo težave z branjem in pisanjem.

• Motnje orientacije v prostoru, času in prepoznavanju oseb: ne vedo, kje so in kako so tja prišli, ne prepoznajo doma ali se v njem ne znajdejo, zamenjajo noč za dan, letne čase in ne prepoznajo sorodnikov ali jih prepoznajo v popolnih tujcih.

• Spremembe čustvenega razpoloženja in vedenja: pojavljajo se izrazita nihanja v razpoloženju od žalosti do jeze in veselja. Svoja čustva kažejo na neprimeren način: (npr. ob smrti bližnjega se smejejo ali ostanejo brez čustev).

• Osebnostne in socialne spremembe: včasih obtožujejo, begajo, postanejo nasilni, so sumničavi, razdražljivi, prestrašeni, pretirano zaupljivi, depresivni. Ne skrbijo za osebno higieno, se ne znajo obleči primerno letnemu času, pozabijo jesti.

• Težave pri opravljanju vsakodnevnih opravil: zmanjšajo se sposobnosti pri vsakodnevnih opravilih (kuhanje, oblačenje, vožnja z avtomobilom, upravljanje z denarjem).

Takoj k zdravniku

Demenca je bolezen, ki se ne pojavlja samo v starosti. Začetni znaki so pogosto prikriti in je bolezen težko diagnosticirati. Zelo pomembno je zgodnje odkrivanje bolezni. Za svojce in obolele za demenco je pomembno, da že ob prvih spremembah obiščejo osebnega zdravnika, ki jih bo verjetno napotil k specialistu, ki bo predpisal ustrezna zdravila. Zdravila bolezni žal ne morejo pozdraviti, lahko pa močno upočasnijo napredovanje bolezni.

Preventiva: križanke in osebno zadovoljstvo

Bolnik z Alzheimerjevo boleznijo lahko živi samostojno življenje, dokler lahko skrbi sam zase in ni nevaren zase in okolico.

Da bomo čim dlje samostojni, moramo ukrepati že prej in slediti preventivnim ukrepom: - živimo polno življenje, - zdravo se prehranjujmo, - gibajmo se v naravi, - trenirajmo možgane z miselnimi ugankami (križanke, sudoku).

Vsekakor je pomembno, da čim več treniramo možgane z raznimi izobraževanji (šolanje, učenje tujih jezikov…). Življenje si tudi v časih, ko se to zdi nemogoče, poskušajmo urediti, da je čim manj stresno in, da smo zadovoljni sami s seboj.

Spominčice za obdobje, ko spomini začnejo bledeti

Pogosto se svojci obolelih za demenco znajdejo v hudi stiski, kako ravnati z bolnikom, obolelim za demenco. V Sloveniji obstaja kar nekaj društev Spominčic, ki nudijo pomoč svojcem, obolelih za demenco.

V teh društvih organizirajo manjše skupine za samopomoč, kjer svojci izmenjujejo izkušnje. Skupino običajno vodi strokovna oseba, ki zna pravilno svetovati in usmeriti svojce, kje še lahko dobijo pomoč. Organizirajo predavanja na temo o demenci, sproščena druženja s strokovnjaki s področja psihiatrije, nevrologije in drugih področij, imenovana Alzheimer cafe. Vsako leto pripravijo krajši pohod in strokovne ekskurzije.

Svojci se po pomoč lahko obrnejo tudi na Center za socialno delo, kjer jim nudijo prvo socialno pomoč, osebno pomoč, razna svetovanja in pomoč družini na domu. V veliko pomoč pa je vedno tudi patronažna medicinska sestra in osebni zdravnik.

Bolniku pomagamo ohranjati dostojanstvo

Bolniku z demenco življenje olajšamo tako, da mu omogočimo stalno in prijetno okolje, zaupanje, varnost, druženje in zaposlitev. Na ta način ohranja dostojanstvo in samospoštovanje. Dnevna opravila naj potekajo vedno v istem vrstnem redu, naj bodo enostavna, tako kot tudi navodila in odgovori, ki jih dajo svojci.

Oni pa nikoli ne smejo karati bolnika, če naloge ne opravi pravilno, saj bodo s tem dosegli ravno nasprotno, bolezen pa se lahko zaradi stresa ob prehudi kritiki še poslabša. Navodila naj bodo kratka in jasna. Svojci se morajo pogosto brzdati, ker je treba dementnemu ponoviti, pa še takrat bolnik včasih ne razume povedanega. Nikakor pa dementnemu ne smemo pokazati nestrpnosti ali jeze, če nas ne razume.

Napačne predstave o življenju z demenco

Imamo srečo, da se v današnjih časih o demenci veliko govori, vendar kljub vsemu so napačne predstave o demenci še vedno prisotne.

Zaradi nepoznavanja demence imajo obolele pogosto za zmešane in se okolica distancira od njih. Zato lahko za marsikaterega dementnega bolnika to distanciranje pomeni samo poslabšanje njegovega zdravstvenega stanja. Trend današnjega časa je namreč, da dementni čim dlje bivajo v domačem okolju. To jim lahko uspe samo ob podpori najožje družine. Če v družini razumevanja za dementnega ni, se lahko odločijo za življenju v domu za ostarele, kjer bodo zanje lepo poskrbeli, mnogokrat celo bolje kot v domačem okolju.

 

Podpornik rubrike Ustvarimo boljši svet je podjetje Lidl Slovenija.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin