Ponedeljek, 8. 12. 2014, 8.06
7 let, 1 mesec
Imate predsodke? Pogovorite se z njimi!
Predstavljajte si prostor, enak knjižnici, s knjižničarji, knjižnimi policami, seznamom knjig ..., a le z eno razliko: tu so knjige pravzaprav ljudje, namesto da bi brali, pa se pogovarjate.
V soboto smo obiskali praznično Živo knjižnico v Mariboru. Ker je šlo za posebno izdajo tega dogodka, saj poteka v decembru, so se organizatorji še posebej potrudili: poskrbeli so za praznično okrasitev, ob vhodu pa so vse obiskovalce postregli s kavo, čajem in sladkimi medenjaki. Tako je bilo res mogoče začutiti že pravo decembrsko vzdušje.
V Mariboru je bila to že sedma izdaja, pohvalijo pa se lahko še z eno posebno, ki so jo pred kratkim organizirali na osnovni šoli. Pravijo, da je bila to še posebej zanimiva izkušnja, saj so otroci drugačni bralci kot odrasli, bolj neposredni in brez zadržkov.
Nina Pohleven:
"Pravila" Žive knjižnice
O poteku in bistvu Žive knjižnice smo se pogovarjali z Nino Pohleven, eno od organizatork: "Živa knjižnica je takšna kot vsaka knjižnica, s to razliko, da imamo tu žive knjige, da so to ljudje, s katerimi se lahko pogovarjate. To so ponavadi posamezniki in posameznice, ki se spopadajo s predsodki, stereotipi v družbi, imajo neko posebno življenjsko zgodbo, zanimiv poklic. Skratka, osebe, s katerimi se ne pogovarjamo vsak dan ali pa jim tudi ne moremo neposredno postaviti nekaterih vprašanj, ki pa jih tu lahko."
Živa knjižnica niso samo žive knjige, pri dogodku sodelujejo tudi informatorji, ki stojijo na ulici in mimoidočim sporočajo, kaj se pravzaprav dogaja v notranjosti. Posebno vlogo pri organizaciji ima tudi dekle, ki skrbi za usposabljanja živih knjig. Usposabljanja ljudem, ki bodo delili svoje zgodbe, močno olajšajo delo. Pripravijo jih na različne situacije, kaj vse se lahko zgodi, kakšna vprašanja lahko dobijo in kako se odzvati. Na nek način tako zaščitijo žive knjige pred negativnimi dogodki, čeprav na srečo lahko trdijo, da do zdaj težav še niso imeli.
Mariborski dogodek je v branje ponudil kar 30 živih knjig.
Kdo so žive knjige?
S tokratnim dogodkom so še posebej zadovoljni, saj so v branje lahko ponudili kar 30 živih knjig. Nekatere izmed njih imajo tudi dva profila. Ko smo prebrali knjižni seznam, smo videli, da gre za zelo zanimive ljudi, tako da je bilo na dogodku zares mogoče slišati raznovrstne, pa tudi ganljive zgodbe.
Naša sogovornica nam je povedala, da so odzivi knjig pozitivni in da so z večino postali že prava družina. Mnogi se vračajo in sodelujejo na več dogodkih, nekateri že od samega začetka. Organizatorji vedno poskrbijo tudi za darila in skupno večerjo po dogodku.
Žive knjige, ki smo jih v soboto lahko prebrali:
gej, porodna aktivistka, metalka, mati samohranilka, igralec ragbija, oseba, ki je doživela alkoholizem in nasilje v otroštvu, študentski funkcionar, oseba, ki je bila v družbi alkohola in drugih drog, upokojenka, ljubiteljska slikarka in literatka, oskrbovalka starejših z demenco, aktivistka za pravice mačk, veganka, presnojedka, zdravljeni odvisnik od drog, plesalka ob drogu, gibalno ovirana oseba, psihoterapevtka, oseba v procesu žalovanja, nadzorna inženirka, mama lezbijke, filmar, nekdanji basist, mati otroka s posebnimi potrebami, slabovidna oseba, redovnica, oseba, ki se ukvarja z energijami in je živela od prane, lezbijka transseksualka, oseba, ki je prebolela hepatits c, prostovoljka v zaporu, posvojenka, oseba s cerebralno paralizo.
Želijo ozaveščati o človekovih pravicah
Živa knjižnica je mednarodno priznana metoda boja proti predsodkom. Naša sogovornica nam je pojasnila, da izhaja iz Danske, in razložila, da gre "za popolnoma inovativno metodo, s katero lahko ozaveščamo ljudi o predsodkih in stereotipih v družbi. Na nek način jih razbijamo in spodbujamo neko razpravo o človekovih pravicah. Gre za nek popolnoma nov, nenavaden način, s katerim lahko približaš zgodbo človeka, o popolnoma neznani temi, odpreš popolnoma nove poglede, pridobiš nova življenjska spoznanja, ki jih sicer morda ne bi mogel, sploh pa ne tako, na ulici".
In njeno osebno mnenje? "Jaz sem strastna zagovornica človekovih pravic, to se mi zdi res super stvar, ki preseže neke klasične okvire. Zato lahko pritegne več ljudi kot kakšni papirji, dokumenti, razprave, filmi. Ker ko se z nekom pogovarjaš, se te takšne stvari res dotaknejo."
Bralec živih knjig lahko postane vsak, članarina je brezplačna, potrebuje le radovednost in pripravljenost za pogovor.
Kdo je lahko bralec živih knjig?
Bralec lahko postane vsak, članarina je brezplačna, potrebuje le radovednost in pripravljenost za pogovor. Nekateri ljudje so odprti in jim to ne predstavlja težave, drugi tako lahko premagajo strah, na koncu pa bodo nagrajeni z dobro življenjsko zgodbo.
Nina pravi, da je njihov največji izziv in hkrati želja, da bi na dogodek privabili neko osebo z nekim hudim stereotipom: "Naša velika želja je, da bi ljudje spremenili mnenje. Da bi bilo vedno več takšnih ljudi oziroma da bi slišali pozitivne izkušnje drugih, ki so prišli. In bi jih mogoče to prepričalo. Da bi videli, da je to oseba, enaka kot jaz, samo da ima na primer rada moške, tudi če je moški, ali obratno za ženske. Seveda si tega zelo želimo, a to je vedno stvar odločitve posameznika."
Pravi, da veliko pove izjava neke bralke: "Spoznala sem, da moram v življenju ponovno začeti delati stvari, ki me osrečujejo." Meni, da "ko slišiš zgodbe teh ljudi, ki so lahko zares tragične, druge včasih tudi mučne, si po pogovoru poln energije, po nekaterih bi potem lahko premikal gore. Gre za res odlično izkušnjo".
Začetek in razcvet projekta
Živo knjižnico je v Slovenijo pripeljalo Društvo informacijski center Legebitra leta 2007 skupaj s Slovensko filantropijo. Od leta 2007 do leta 2009 so knjižnico izvajali predvsem v Ljubljani, leta 2012 pa so jo začeli širiti po vsej državi. Tako se jim je prav leta 2012 pridružil tudi MKC Maribor, skupaj z Mladinskim centrom Podlaga iz Sežane in Društvom za razvoj prostovoljnega dela v Novem mestu. Leta 2013 so se mreži Živih knjižnic pridružili še Kulturno izobraževalno društvo PiNA iz Kopra in Društvo za promocijo socialnega dela Murska Sobota. Letos pa je Živa knjižnica doživela pravo eksplozijo, saj so posamezna društva, ki so skupaj povezana v mrežo Živih knjižnic, le-te organizirala v Kopru, Novem mestu, Kočevju, Črnomlju, tri v Ljubljani, dve v Mariboru, poleg Sežane in Murske sobote, kjer jim letos ni uspelo postaviti Živih knjižnic, pa se za sodelovanje zanimajo še Mestna knjižnica Izola in nevladna organizacija iz Škofje Loke. Mrežo Živih knjižnic, ki združuje skoraj vse organizacije, ki postavljajo Žive knjižnice po Sloveniji, vključno z MKC Maribor, koordinira Društvo informacijski center Legebitra.
Prihodnost Žive knjižnice
Prihodnost Žive knjižnice je zagotovo v dobrih rokah, saj je bilo ves čas videti, da ljudem, ki pri tem sodelujejo, dogodek res ogromno pomeni. Za konec nam je Nina Pohleven še povedala, da je zanje zelo pomembno, da se metoda na čim boljši način in čim bolj v skladu s pravili izvaja po celotni Sloveniji. Zato so tudi začeli usposabljanja oziroma treninge za različne organizacije, pa tudi posameznike. Hkrati si želijo, da bi lahko kljub finančnim omejitvam sploh nadaljevali tak obseg živih knjižnic. Pravi, da bo to v prihodnjem letu najbrž kar največji izziv: "Čeprav smo vsi prostovoljci, gre vseeno za nek finančni zalogaj, če želimo dogodek ohraniti na takšni ravni, kot je bil do zdaj."
Če oseba želi sodelovati pri dogodku, ali s pomočjo pri organiziranju ali bi rada delila svojo življenjsko zgodbo, lahko piše na e-naslov info@mkc.si ali na njihovo uradno stran na Facebooku.
Podpornik rubrike Ustvarimo boljši svet je podjetje Lidl Slovenija.
