Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Torek,
2. 4. 2013,
14.07

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

New York

Torek, 2. 4. 2013, 14.07

8 let, 7 mesecev

Zakaj bi se po 30 letih umaknili z umetniškega trga?

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Newyorška galeristka Nicole Klagsbrun bo po 30 letih zaprla zasebno galerijo, ker pravi, da je "sita zdajšnjega sistema".

Nicole Klagsburn bo po 30 letih vztrajanja in delovanja na umetniškem trgu to poletje zaprla svojo galerijo. Pravi, da razlog ni slabo finančno stanje, temveč to, da se z zdajšnjim galerijskim sistemom ne strinja.

Kot je povedala za The Art Newspaper, je bil umetniški trg nekoč blizu umetnikom in njihovim ateljejem. Danes vse deluje po principu korporacij, je kritična Klagburnova, ki pravi, da je tak sistem ne zanima.

Galeristka bo delo sicer nadaljevala, saj želi ostati aktivna in angažirana na tem področju, vendar v drugačni vlogi, pravi. Načrtuje organizacijo razstav v Ameriki in Evropi ter iskanje umetnikov, ki bi jih rada predstavljala na ta način. Za jesen že načrtuje samostojno razstavo mladega umetnika Brieja Ruaisa v New Yorku. Prav tako bo v Chelseaju v New Yorku, na ulici, kjer je do zdaj imela prodajno galerijo, obdržala majhno pisarno.

Galerije kot nakupovalna središča

Klagsbrun je mnenja, da je zdajšnja struktura umetniškega trga in sistema neznosna. Delo galerista je, da izbira med deli posameznega umetnika, a njegov občutek za kakovost hitro pogoltne neskončno mnoštvo dogodkov, sejmov in bienalov znotraj prenasičene umetniške ponudbe. To je glavni razlog za (pre)hitro umetniško produkcijo, v kateri umetniki nimajo časa za reflektiran in tehten premislek o svojih nadaljnjih korakih.

Prav tako se je v zadnjih letih spremenilo tudi občinstvo, pravi Klagsbrunova: "Pogovori se sučejo predvsem okoli trga, vse več ljudi v razmerju do umetnine sprašuje le o njeni ceni in ne o tem, kako je narejena. Ljudje si želijo, da postane izkušnja nakupa umetnine na sejmih ali dražbah primerljiva s potrošnjo v nakupovalnih središčih. Če so včasih preudarno umetniška dela kupovali tudi tisti, ki niso imeli denarja in so bili ob majhnih pridobitvah navdušeni, je danes v ospredju predvsem odločitev za nakup, ki bo prinesla dodatni dobiček."

Galeristka, ki se po treh desetletjih dokončno odreka svoji dozdajšnji vlogi v umetniškem sistemu, še pravi, da ne ve, koliko časa bo trenutno stanje na trgu zdržalo.

Ne spreglejte