Slavoj Žižek v Bruslju o boju za evropsko zapuščino

Belgijski filozof Frank Van de Veire ga je bruseljskemu občinstvu predstavil kot "najbolj vznemirljivega in radodarnega filozofa tega časa".

Žižek je po mnenju njegovega belgijskega kolega pomemben zaradi težkih analiz nekaterih velikih filozofov, na primer Georga Hegla, ki jih ne bere veliko ljudi. Poleg tega pa je tudi priljubljen, ker ni sodobne teme, o kateri ne govori. "Je zelo radodaren filozof, saj ni teme, ki bi se je bal. Lahko ga vprašate kar koli. S filozofi ni vselej tako," je pojasnil Van de Veire.

Belgijski filozof se na splošno strinja z Žižkovimi tezami, a način, na katerega slovenski filozof te teze oblikuje, po njegovem mnenju ni vselej dovolj subtilen. Van de Veire ima na primer problem z Žižkovo revolucionarno politiko, ki ni več v okviru demokracije, čeprav po drugi strani vselej brani demokracijo. "Tega se malce bojim," je dejal Flamec.

Demokracija je bila sicer tudi v ospredju sinočnjega predavanja, v katerem se je slovenski filozof v svojih razmišljanjih dotaknil številnih trenutno zelo aktualnih evropskih tem - dolžniške krize v Evropi, menjave politične oblasti v Italiji in Grčiji, protestnikov pred Wall Streetom in razžaljenih ter "tehnokratskega" Bruslja.

V kritiki evropske demokracije je med drugim izpostavil primer Italije - odstop Silvia Berlusconija in imenovanje predsednika tehnične vlade Maria Montija, kar je ponazoril z besedami "barviti politiki ven, sivi eksperti not". Ta trend gre po njegovih navedbah očitno v smeri države v stalnem izrednem stanju in opuščanja politične demokracije.

Poleg tega je spomnil na to, kako se je "tehnokratsko birokratski" Bruselj odzival na politične dogodke v Grčiji - s paniko ob obetih referenduma in z olajšanjem ob imenovanju novega ekspertnega predsednika vlade. "Kakor da je sporočilo - da, demokracija je v redu, ko ni pomembna," je dejal Žižek in menil, da se bo demokracija nekako morala na novo izumiti.

Slovenski filozof je bil oster tudi do odnosa Evrope do Turčije in priseljencev, pri čemer je poudaril, da se je za zapuščino Evrope vsekakor vredno boriti, saj je edinstvena, a da je pravi problem Evropejcev vprašanje, kaj bodo naredili sami s seboj, ne pa Turčija, muslimani in priseljenci.

"Samo obnovljena levičarska egalitarna vizija lahko reši Evropo, sicer je z nami konec," je menil Žižek in požel bučen aplavz. S temi besedami je tudi sklenil svoje predavanje o politični, kulturni in gospodarski prihodnosti Evrope, ki je potekalo v enem najbolj poznanih bruseljskih kulturnih središč Bozar v osrčju mesta.