Ljubezensko življenje filozofov

Z zvezdništvom pridejo tudi takšne in drugačne govorice, in tako zasebno življenje akademikov postane del javnega. Ljubezensko življenje filozofov je morda še toliko bolj zanimivo, saj se filozofi poklicno ukvarjajo z osnovnimi vidiki našega obstoja, med katerimi je tudi ljubezen. Ob četrti Žižkovi poroki so tako nekateri citirali njegove poglede na ljubezen in spolnost, saj je bil eden od bolj famoznih Žižkovih intervjujev v Guardianu prav o tem, da seksa ne zna ločiti od ljubezni ter da spolnih odnosov ne more imeti z osebo, pri kateri ne verjame, da bi lahko ostala skupaj za vedno.

Jean-Paul Sartre, Simone de Beauvoir ter njuni ljubimci in ljubimke Od filozofov tako najbrž pričakujemo, da bodo sledili svoji filozofiji tudi v zasebnem življenju, in Žižku to, kot kaže, uspeva. Pa drugim? Vir navdiha za številne intelektualce je bila na primer zveza med francoskima zvezdnikoma iz sveta eksistencializma in feminizma, Simone de Beauvoir in Jean-Paulom Sartrom. Čeprav je Sartre avtorico knjige Drugi spol zasnubil leta 1929, se je par odločil, da podpiše dvoletno podnajemno pogodbo. Njuna zveza je trajala do konca njunih življenj, vendar par nikoli ni živel skupaj ali imel otrok. Simone de Beauvoir je takšna zveza omogočala, da se je posvetila akademski karieri in političnemu aktivizmu, pa tudi ljubimcem in ljubimkam. Čeprav si s Sartrom ni delila doma, pa sta si pogosto delila spolne partnerje. Simone de Beauvoir je imela zaradi svojega ljubimkanja s svojimi učenkami, nekatere so bile tudi mladoletne, številne težave, saj so ji zaradi razmerja z mladoletnico v Franciji prepovedali poučevanje.

Zanimiva ljubezenska dogodivščina med Simone de Beauvoir in dvema sestrama, Olgo in Wando Kosakiewicz, je opisana v njenem prvem romanu She Came to Stay iz leta 1943. De Beauvoirjeva je namreč ljubimkala z Olgo, ki pa je zavrnila Sartra, zato je ta začel ljubimkati z njeno sestro Wando. Sartre je do svoje smrti finančno podpiral Wando, Olgo pa samo do njene poroke z Jacquesom-Laurentom Bostom, ljubimcem Simone de Beauvoir.

Nemški trojček z Nietzchejem Znan filozofski, domnevno ljubezenski, trojček pa se je slabo stoletje prej spletel tudi v Nemčiji. S spolnostjo Friedricha Nietzscheja se je na primer ukvarjal Joachim Köhler, ki je sifilis, za katerega so številni verjeli, da ga je Nietzche dobil od prostitutke v Kölnu, pripisal obisku moškega bordela v Genovi. Čeprav je Nietzsche neuspešno zasnubil rusko psihoanalitičarko Lou Andreas-Salomé, pa je Köhler prepričan, da se je prava romanca pletla med Nietzchejem in njegovim dobrim prijateljem in ljubimcem nesojene zaročenke, filozofom Paulom Reejem. Trojica je sicer skupaj potovala po Italiji, a so se po vrnitvi v Leipzig razšli zaradi spora med Nietzchejem in Salome. Salome je pozneje prijateljevala še z nemškim pesnikom Rainerjem Maria Rilkejem, ki je bil od nje mlajši 15 let, in dunajskim psihoanalitikom Sigmundom Freudom.

A morda bolj kot odprte zveze filozofijo zaznamujejo usodne ljubezni, ki se pogosto ne ozirajo na filozofska ali družbena pričakovanja. Ena od zvez, ki je zaznamovala tudi akademska življenja vpletenih, je bila zagotovo romanca med judinjo in simpatizerjem nacizma, Hanno Arendt in Martinom Heideggerjem, ki se je vnela med njunim študijem filozofije na univerzi v Marburgu. Po besedah njunih sošolcev je šlo za dolgo in burno razmerje, ki pa je postalo sicer zares sporno šele v retrospektivi, ko je Heidegger postal rektor univerze v Freiburgu in podprl nacistično stranko.

Nekaj desetletij pozneje se je v središču pozornosti v Franciji znašlo zasebno življenje filozofa Michela Foucaulta, ki je bil prva francoska javna osebnost, ki je umrla za posledicami leta 1984 še precej neraziskanega AIDS-a. Njegov partner Daniel Defert, ki je Foucaulta spoznal med študijem filozofije na univerzi Clermont-Ferrand, je po njegovi smrti ustanovil prvo francosko organizacijo za boj proti AIDS-u. Defert in Foucault sta svojo zvezo, ki je trajala 21 let, opisala kot "stanje strasti".

Kaj pa Žižkov najbližji filozofski sorodnik? Jacques Lacan je bil poročen dvakrat in imel štiri otroke. Prvi trije so se rodili v zakonu z Marie-Louise Blondin, a le nekaj mesecev po rojstvu tretjega se je četrti Lacanov otrok, hčerka Judith, leta 1941 rodila s priimkom znanega francoskega filozofa in Lacanovega prijatelja, Georgesa Batailla. Lacan je namreč ljubimkal z Batailleovo ženo Sylvio, s katero se je poročil leta 1953.

Judith Bataille je danes bolj znana kot Judith Miller, znana francoska psihoanalitičarka in žena še enega psihoanalitika, Jacquesa-Alaina Millerja.