Sreda, 18. 10. 2023, 7.18
1 leto, 2 meseca
Slavoj Žižek razburil na odprtju frankfurtskega knjižnega sejma
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,02
Slavoj Žižek na odprtju frankfurtskega knjižnega sejma
V Frankfurtu je potekala otvoritvena slovesnost 75. frankfurtskega knjižnega sejma (FKS), na katerem je Slovenija častna gostja. Sejem je odprla slovenska predsednica Nataša Pirc Musar, nastopil pa je tudi filozof Slavoj Žižek, ki je s komentarjem dogajanja na Bližnjem vzhodu razburil nekatere prisotne v dvorani.
Kot je v nagovoru ob odprtju poudarila predsednica republike Nataša Pirc Musar, je knjiga v samem središču kulturnega zavedanja Slovencev. Slovence kot skupnost določa jezik, bolj kot zamejenost nekega ozemlja, zato je prav literatura najbolj avtentični izraz slovenskega značaja, zgodovine in duše.
Med avtorji, katerih knjige so predstavljene v slovenskem paviljonu, je omenila Draga Jančarja, čigar romani razkrivajo temne skrivnosti, pa tudi lepoto in ljubezen v težkih časih, Slavoja Žižka, najbolj prevajanega slovenskega avtorja in superzvezdnika svetovne filozofije, Erico Johnson Debeljak, ki piše v angleščini, a šteje Slovenijo za svojo pisateljsko domovino, Almo Karlin, svetovno popotnico pred sto leti, ko ženske še niso potovale same, koroško pisateljico Majo Haderlap, ki s svojim slovensko-nemškim glasom odstira nepoznane in težke plati koroške zgodovine, ter tržaškega pisatelja Borisa Pahorja, ki je doživel najhujše zlo 20. stoletja, pa je skozi svoje izjemno dolgo življenje, kljub deportaciji v koncentracijska taborišča, ostal zvest slovenski in z njo evropski identiteti.
Opozorila je tudi na sporočilo Pahorjevega romana Nekropola, da nikoli ne moremo in ne smemo obsojati narodov, temveč zgolj diktature, ki so v svetu privedle do ponižanja in razžaljenja posameznikov in skupnosti. Sporočilo, ki je ob vedno bolj napetih razmerah v svetu, od vojne v Ukrajini prek Izraela in Gaze do več deset drugih žarišč spopadov, še kako aktualno, je poudarila.
Nataša Pirc Musar z nemško ministrico za kulturo Claudio Roth
Poudarila je tudi pomembnost branja knjig, izobrazbe, razgledanosti, ki jo ponuja raznolikost literature, ter opozorila na Ljubljanski manifest o branju na višji ravni, ki poudarja, da je to najmočnejše orodje za razvoj analitičnega in kritičnega mišljenja. To je ključno tudi za celovito delovanje demokracije. Samo ozaveščen državljan, ki kritično presoja informacije, ki so mu na razpolago, lahko polno sodeluje v demokratičnih procesih, je poudarila.
Sejem naj bi ob slovenski predsednici odprl nemški kancler Olaf Scholz, ki pa je v luči najnovejše bližnjevzhodne krize odpotoval v Izrael. Namesto njega je zbrane nagovorila nemška ministrica za kulturo Claudia Roth, ki se je v nagovoru dotaknila aktualnega dogajanja na Bližnjem vzhodu ter obsodila napad na ženske, moške in otroke v Izraelu. Kot je dejala, moramo kot družba izraziti solidarnost tako z Izraelom kot Judi, ki živijo v državi.
V otvoritvenem programu sta nastopila tudi pesnica Miljana Cunta in filozof Slavoj Žižek, ki se prav tako ni mogel izogniti najnovejšemu dogajanju na Bližnjem vzhodu. Kot je dejal, brez knjig ni rešitve za Gazo, Izrael pa je, kot je citiral zgodovinarja in pisatelja Yuvala Noaha Hararija, na poti k temu, da postane diktatura. Omenil je tudi, da so Palestinci razumljeni kot problem. Treba bi bilo pogledati njihov položaj, primerjati nekaj, kar se zdi neprimerljivo, je dejal.
"Samo skozi branje knjig se lahko zavemo položaja," je prepričan filozof. Kot je med drugim dodal, terorizem proti Izraelu nasprotuje vsem vrednotam Frankfurta, proti vrednotam sejma je tudi preložitev podelitve nagrade palestinski avtorici Adanii Šibli, kajti izključevanje po njegovem mnenju ni rešitev.
Žižek je v svojem govoru opozoril, da nihče od govorcev pred njim, razen slovenske predsednice Nataše Pirc Musar, ni omenil Palestincev, vsi so razpravljali le o Izraelu in Hamasu. Tudi nemška ministrica za kulturo Claudia Roth je izrazila solidarnost z Izraelom.
"Brezpogojno, brez vsakega če in ampak obsojam napad Hamasa na Izraelce v bližini meje z Gazo. Izraelu priznavam pravico do tega, da se brani in odstrani grožnjo. Vseeno pa sem opazil nekaj nenavadnega. V trenutku, ko človek omeni, da je treba analizirati kompleksno ozadje situacije, je praviloma obtožen opravičevanja ali podpiranja Hamasovega terorizma," je med drugim povedal slovenski filozof.
Med Žižkovim govorom je izrečenemu ostro nasprotoval Uwe Becker, komisar za antisemitizem v deželi Hessen, ki je celo prišel na oder in Žižku očital, da relativizira zločine Hamasa, a se filozof z njegovimi očitki ni strinjal, govor je nadaljeval in ga tudi končal. "Vesel sem, da smo govor slišali do konca," je pozneje izjavil direktor sejma Juergen Boos, "tudi če nam ni bil všeč in tudi če ga obsojamo, je pomembno, da poslušamo drug drugega."
Na odru je proti Žižkovim besedam protestiral Uwe Becker, hessenski komisar za antisemitizem.
Direktorica Javne agencije za knjigo RS (Jak), pod vodstvom katere poteka častno gostovanje Slovenije na letošnjem FKS, Katja Stergar je povedala, da so odzivi večinoma izjemno pozitivni ter da so bili ljudje večinoma zelo navdušeni nad slovenskimi govorci na odprtju sejma, veliko zanimanje vlada tudi za slovenske knjige.
Sokurator programa Slovenije kot častne gostje Miha Kovač je dodal, da so medijski odzivi zelo dobri, Žižkov govor pa je deležen tako pozitivnih kot negativnih kritik, o njem se zelo veliko piše. "S tem smo v bistvu dosegli tisto, kar smo želeli. Smo vidni in smo tukaj," je povedal Kovač.
Stergar je ob tem pojasnila, da so bili vsi govori na odprtju sejma na željo vodstva sejma politični, razen govora pesnice Miljane Cunta. Kdorkoli je spremljal dogodek, je lahko opazil, da denimo med govori nemških predstavnikov marsikdo v dvorani ni ploskal, se je pa vzdržal komentarjev.
Direktor knjižnega sejma Juergen Boos
Kovača je sicer, kot je povedal, nekoliko razočarala nestrpnost nekaterih ljudi v dvorani, ki niso bili pripravljeni poslušati drugačnega mnenja. Vendar pa je to knjižni sejem in knjižni sejem je prostor, kjer so dovoljena različna mnenja. Pohvalil je reakcijo direktorja sejma Boosa ob Žižkovem govoru. "Mislim, da delamo točno tisto, kar kar je treba delati na taki prireditvi," je povedal.
Žižek sicer v svojem govoru ni prizanesel niti Sloveniji, takoj na začetku je vprašal, kdo si je izmislil tako idiotski slogan, kot je Satovje besed: "Kateri idiot je to izbral za slogan? Čebele so najbolj totalitarna družba, kar si jo lahko zamislite!" Kovač je v odzivu na to dejal le: "Odlična. Čestitam." Stergar je dodala: "O geslu je treba veliko govoriti. Različne perspektive nas samo bogatijo."
