Slovenska glasbena legenda Vlado Kreslin ima v sebi to magijo, da lahko v Slovenijo privabi prebivalko Teksasa, ki nato o njem napiše kar knjigo.
Zgodba, kako se spoprijateljiš z osebo, katere glasbo obožuješ, bi ne bila tako posebna, če osebi ne bi prihajali iz tako drugačnih in oddaljenih držav. "Slovenci obožujemo Ameriko, redko Američani obožujejo nekoga iz Slovenije. A zanimivo je, da oni nimajo problemov s tem, da obožujejo nekoga iz majhne države, mi pa ga imamo. Težko bi bili mi navdušeni nad nekom iz Albanije. Poleg tega nje in njenega moža ni motilo, da nista prišla na koncert v Cankarjev dom, ampak sta imela karte za koncert v Kranju v enem izmed lokalov, ki pa je nato odpadel in sva ju gostila midva z Evo kar doma," razloži Vlado Kreslin zgodbo o tem, kako teksaška gospodinja pride v Slovenijo k njemu kot njegova navdušena fanica.
Kdo je ta gospa in kako se zgodba začne?
Ruth Dupré je gospa iz Teksasa, ki ji je nekdo na Facebook strani svetoval, naj posluša pesem Rulet, ki jo izvajata hrvaški pevec Šajeta in slovenski pevec Vlado Kreslin. "Sam bog ve, kaj me je zadelo. Še nikoli noben glas ni prodrl tako globoko vame … Ob vsakem tonu, ki ga je zapel, sem zadrhtela kot zvon, ko vanj prvič udari utež in komaj čaka na naslednji udarec," svoja občutja ob poslušanju Vladovega glasu zapiše Ruth v knjigo Vlado Kreslin, Slovenija in jaz, ki je izšla v sozaložništvu založbe Modrijan in Kreslin. Ruth je sklenila, da se želi glasbeniku zahvaliti za glasbo in mu razodeti, kako zelo jo je ganila ter upa, da ga bo kdaj slišala tudi v živo. Upe in hvale je skrbno prek elektronsko pošte poslala in vsa vzhičena naslednje jutro v nabiralniku našla njegov prijazni odziv. ''In naenkrat se je vse spremenilo," sklene Ruth.
Ko se zgodijo ameriške sanje
Gospa v zrelih letih je primer ameriških sanj, ki nam govorijo, če si nekaj močno želiš, se ti uresniči. "Pisateljica sem si želela postati že od svojega devetega leta in potrebovala sem pol stoletja, da se mi je želja uresničila. Nikoli se ne smeš odpovedati svojim sanjam, ker nikoli ne veš, kdaj se vse poklopi in eksplodira," razloži Ruth na prijetnem klepetu v knjigarni založbe in kot zvesta fanica pritrjuje Vladovim besedam, "Zelo redko se zgodi, da si nekdo iz Teksasa želi priti v Slovenijo na koncert. Njen primer je res enkraten."
"Vlada sem najprej spoznala kot prijatelja, kot osebo, ki poje, a ko sem začela odkrivati njegovo življenje, sem spoznala, da je on slovenska legenda in zelo popularna oseba. Veliko ljudi da videospote na YouTube in nekdo v Ameriki pač ne more vedeti, kdo je ta oseba in kdo vse ga pozna, " nadaljuje Ruth in Vlado dodaja: "Vidiš, zdaj sem pomislil, kako Ruth mene ni spoznala kot znano osebo, osebo, ki poje, ampak ji je bila moja pesem res všeč. "
Slovensko gostoljubje
Ker ima Vlado poseben talent za pridobivanje prijateljev in ker slovi po svojem gostoljubju, se je njuno prijateljstvo spremenilo v družinska druženja. Ruth v knjigi veliko piše o slovenski prijaznosti in slovenskem gostoljubju, kot smo si predstavljali Ameriko v naših glavah. "Mogoče nekaj let nazaj, ampak zdaj je postala Amerika zelo skopuška. Vsi pazijo na svoje imetje, na svoje prijatelje, na svoj sloves, nimamo odprtih src. Ljudje si tudi ne pomagajo med sabo."
Poleg tega opazi, da se Slovenci pogosto poljubljamo. "Ta slovenski običaj izmenjave poljubov ob snidenju in ob slovesu – in kdo ve, ob katerih priložnostih še vse – še vedno bega mojega mačističnega ameriškega moža," zapiše v knjigi. Le kako smo mislili, da ti poljubi presenečajo Američane, ki se po naših filmskih zgodbah poljubljajo vsevprek. "Ne, kje pa. Mogoče v Hollywoodu, drugje pa ne. Ne spomnim se, da bi kdaj s svojo tesno prijateljico objela. Veliko je besed in ne toliko dotikov."
"Tukaj se mi zdi, kot da sem doma."
Slovenija je Ruth postala druga domovina in Vladova razširjena družina njena druga družina. "Rada opazujem ljudi in tukaj sem mi zdi, kot da sem doma. Ko sem prišla v Prekmurje, pa me je šokiralo, saj to je enaka pokrajina kot tam, kjer sem se rodila. Veliko je podobnosti, vsaj tam, kjer sem odraščala," razloži Ruth.
"Kjer je božja svetloba, ne potrebujemo osvetljave.''
Ruth je bila že štirikrat v Sloveniji, a ko je prišla prvič, je bila zima, poledica in vsa zmeda s poletom, zato jo je mogoče toliko bolj navdušila "transcedentna zlata svetloba" cerkev s slovenskih hribov. "Tega še nisem videla nikjer na svetu. Bilo je res tako čarobno, da sem pozabila, kako sem bila utrujena. Pri nas se tega ne bi šli, ker je to preveč denarja in cerkev ne bi plačala." Vlado ji pritrjuje in doda misel njemu zelo posebnega človeka, žal že umrlega, Pišteka, ki je v lokalnem časopisu zapisal: "Kjer je božja svetloba, ne potrebujemo osvetljave.'' A je kmalu v njegovo pisarno prišlo opozorilo lokalnega duhovnika.
Ker je Ruth pisateljica in oboževalka Vladove glasbe, je kmalu padla ideja, da napiše knjigo. "Ameriški pogled na Slovenijo ter njeno videnje mojega življenja. Težko, da je bi to bila popolna avtobiografija, saj me ne pozna tako dobro, ampak nastala je tako mešanica biografije, romana in njeni občutenj o Sloveniji," je povedal Kreslin.
Normalno družinsko življenje glasbene legende
Ruth je imela možnost spoznati Kreslina zelo osebno in z njeno pomočjo odkrivamo različne plati življenja slovenske legende. Razkrila nam je dogajanje v zaodrju velikega koncerta v Cankarjevem domu, kako se pred koncertom kuha kokošja juha, kako Vlado kljub vsemu rock'n'rollu živi dokaj normalno družinsko življenje, spoznamo njegove najbližje osebe in kako vse mogoče vragolije je počel kot mladenič in veliko zrelejši moški.
Ruth in Vlado upata, da bo knjiga izšla tudi v ZDA ter da Vlado naredi kakšen koncert tudi v Teksasu. "S knjigo sem zadovoljen. V ponatisu bomo kaj manjšega dodali. Koncertiral sem že v ZDA, res pa, da prav v Teksasu še ne. Mogoče pa tudi kdaj."