Jasmina Cibic v Benetkah o odnosu države do izbora nacionalne ikonografije

Projekt je nadgradnja postavitve Situacija Anopththalmus hitleri, ki je nastala pod okriljem Evropske prestolnice kulture 2012. Projekt temelji na zgodbi odkritja endemita, ki živi le v nekaj slovenskih jamah.

Hrošča je v jami v okolici Celja prvič opazil jamar Vidmar Kodrič leta 1933. Štiri leta pozneje pa je to odkritje nove vrste potrdil entomolog Oskar Scheibel in ga kot nacistični privrženec poimenoval Anopththalmus hitleri.

Za Beneški bienale je umetnica postavitev razširila in obogatila. Kot je povedala za današnjo izdajo časopisa Dnevnik, je prek svetovnih entomoloških združenj, univerz ali raziskovalnih enot poiskala entomologe in ilustratorje, ki se ukvarjajo z različnimi deli te prakse. Ključno vprašanje je bilo, kako so pomen imenovanja organizma in njegove specifike umeščene v različne teritorije. Vsi sodelavci so morali hrošče risati s hrbtne strani, kot smo jih navajeni gledati v enciklopedijah. V nadaljevanju so morali hrošča predstaviti zgolj kot vizualizacijo njegovega imena.

S povezovanjem arhitekturne umetnosti z zoologijo se Cibičeva ukvarja že vrsto let, saj je, kot je povedala za časnik, motiv razstavljenega živalskega primerka izjemno dober prevod problematike odnosa med umetniškim delom, prostorom njegovega razstavljanja in zavetjem, ki ga to daje umetninam. Ta naveza tudi odlično postavlja vprašanja o orisovanju oziroma izrabljanju geopolitične situacije, je dodala.

Njena dela in posegi so vedno prostorsko in kontekstualno specifični, zato tudi s projektom za Beneški bienale formalno izhaja iz arhitekturne situacije slovenskega paviljona, katerega dodeljeni prostor reartikulirane stanovanjske hiše bolj kot o javnem angažmaju govori o privatnem oziroma intimnem. Njen projekt bo uporabil arhitekturne strategije protokolarne arhitekture, taktike in metodologije Vinka Glanza, glavnega arhitekta protokolarnih objektov v nekdanji povojni Jugoslaviji.

Oba projekta - Situacija Anopththalmus hitleri in Za naše gospodarstvo in kulturo - se kontekstualno srečujeta v izpraševanju odnosa države do izbora nacionalne ikonografije oziroma ideje reprezentančnosti umetnosti znotraj paradigme nacionalnega izvora.

Organizator slovenske predstavitve v Benetkah so Muzej in galerije mesta Ljubljane. Beneški likovni bienale bo v osrednjih prizoriščih Giardini in Arzenalu ter po drugih beneških razstaviščih potekal od 1. junija do 24. novembra.