Petek, 19. 5. 2023, 22.09
1 leto, 6 mesecev
So odgovor na energetsko krizo našli že naši predniki?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,48
Del slovenskega paviljona na arhitekturnem bienalu v Benetkah, ki prikazuje primere energetsko učinkovitih tradicionalnih gradbenih praks iz vse Evrope.
Kako lahko z rešitvami, ki so jih pri gradnji domovanj uporabljali v preteklosti, poskrbimo za energetsko manj potratno bivanje? Odgovore na to vprašanje ponujajo arhitekti, ki na letošnjem beneškem bienalu arhitekture predstavljajo Slovenijo.
"Zgradbe, ki jih danes gradimo, so enake kot pred 50 leti. Da bi zadostili energetskim pogojem, jim večinoma le dodajamo sloje tehnologije. Seveda nimamo nič proti tehnologiji, a se obenem sprašujemo, kako bi lahko kot arhitekti odgovarjali na te izzive," je ob predstavitvi slovenskega paviljona na beneškem bienalu arhitekture dejal arhitekt Jure Grohar, ki je s kolegi Evo Gusel, Mašo Mertelj, Anjo Vidic in Maticem Vrabičem zasnoval letošnjo predstavitev Slovenije v Benetkah.
Kustosi Eva Gusel, Jure Grohar, Maša Mertelj, Matic Vrabič in Anja Vidic
Rešitve, ki so se razvile iz izkušenj generacij
Slovenski arhitekti so se s svojim projektom, naslovljenim +/– 1 °C: V iskanju dobro uglašene arhitekture, posvetili eni najbolj perečih težav tega trenutka – energetski krizi. Na vprašanje ekologije v gradnji skušajo odgovoriti z rešitvami, ki so jih poiskali v tako imenovani vernakularni arhitekturi oziroma v tradiciji gradnje, pri kateri niso sodelovali formalno izšolani arhitekti, temveč se je organsko razvijala skozi izkušnje generacij.
"Gre za arhitekturo, ki se je uporabljala v preteklosti in se je razvijala z izkušnjami ter je bila v samem bistvu ekološka. Zakaj? Takrat so bili viri skromni in je bilo treba temperaturo, naj bo to toplota ali hlad, ohranjati na najbolj učinkovit način," je pojasnil Grohar.
Jure Grohar ob predstavitvi slovenskega paviljona na letošnjem arhitekturnem bienalu v Benetkah
Praktične rešitve iz preteklosti so iskali s pomočjo kolegov iz vse Evrope. Povabili so 50 arhitektov, arhitektk in drugih kreativcev iz vse Evrope, in vsak je s področja, s katerega prihaja, predlagal enega ali več primerov vernakularne arhitekture, ki rešuje problem ohranjanja energije. Dobili so množico različnih primerov in izmed njih izbrali pet principov, s katerimi so zgradili slovenski paviljon na bienalu.
Od kmečke peči do ganka
Med njimi je denimo kmečka peč, nekoč osrednje grelno telo v domovanju, ki pa ni služilo le ogrevanju, kot današnje toplotne črpalke, peči na pelete in podobno. "Na njej se je tudi družilo, jedlo, spalo, sušilo obleke in pridelke. Peč je bila družabno središče doma," je dejal Grohar.
Koncept kmečke peči oziroma vroče točke kot središča prostora in družabnega življenja
Eden od primerov je tudi pastirska koča na Veliki planini, postavljena kot hiša v hiši oziroma manjši prostor znotraj večjega prostora – v notranjem, manjšem je bilo ognjišče, obdajal pa ga je pokrit hlev.
K ogrevanju so prispevale tudi živali
"Zanimiv vidik pri tem je tudi življenje z živalmi. Danes jih imamo kot hišne ljubljenčke ali pa nekje na farmah, kjer služijo za pridelavo hrane. Nekoč pa je bil to simbiotski odnos, ki je obenem postal energetski princip – živali v hlevu, ki je obdajal manjši bivalni prostor, so pastirja grele," je poudaril Grohar.
Še en element gradnje, ki mu morda dajemo premalo pozornosti oziroma premisleka, je po mnenju slovenske skupine na bienalu fasada. Zanjo Grohar meni, da je danes pogosto le ločnica med notranjostjo in zunanjostjo, v Benetkah pa skušajo na primeru tradicionalnega slovenskega ganka pokazati, da je fasada lahko tudi nekaj več.
Gank kot primer vmesnega območja med zunanjostjo in notranjostjo zgradbe ima v različnih letnih časih različne funkcije in lahko deluje kot regulator temperature.
"V bistvu je to vmesni prostor razširjen del fasade, kjer so se denimo sušili oblačila in pridelki. Poleti je zelenje, ki je raslo na njem, predstavljalo zelo preprost način senčenja zgradbe, pozimi pa so ga izpraznili in s tem sončni svetlobi omogočili vstop v notranjost," je ponazoril Grohar.
Naravni materiali, ki bodo po koncu razstave dobili nov namen
V paviljonu so gank zgradili in ponazorili s pomočjo tradicionalnih naravnih izolativnih materialov: filca iz ovčje volne, lipovega lesa in opeke. Ves material, uporabljen za slovenski paviljon, bodo po koncu bienala donirali oziroma ponovno uporabili.
S tem želijo poudariti tudi letošnjo novost na arhitekturnem bienalu − iniciativo Green Lion oziroma zeleni lev. "Tako kot najboljšim sodelujočim na bienalu podeljujejo zlate leve, smo se komisarji letos odločili uvesti oznako zeleni lev in pod njo združiti tiste, ki se v Benetkah trudijo delovati trajnostno," je pojasnila slovenska komisarka na bienalu Maja Vardjan.
Za gradnjo slovenskega paviljona so uporabili filc iz ovčje volne, lipov les in opeko, ves material pa bodo po koncu razstave donirali oziroma ponovno uporabili.
"Bienale nedvomno predstavlja veliko obremenitev za Benetke, sem prispe ogromna količina materialov, pride ogromno ljudi, ogljični odtis je zaradi transporta tako surovin kot ljudi zelo visok," je dejala, "zato smo letos začeli s to iniciativo, ki se za zdaj kaže v tem, da smo, kolikor je bilo mogoče, paviljone zasnovali trajnostno tako v smislu koncepta in postavitve kot razgradnje."
Asta Vrečko: To moramo ponotranjiti vsi, ne le arhitekti
"Pravičen prehod in uporaba gradbenih materialov, razmišljanje o trajnostni arhitekturi so nekaj, kar moramo ponotranjiti vsi na vseh področjih, ne le znotraj arhitekture, ampak tudi znotraj državnih politik, odločevalci in vsak kot posameznik, ki se s tem ukvarja," pa je v nagovoru ob odprtju slovenskega paviljona v beneškem Arzenalu poudarila ministrica za kulturo Asta Vrečko.
Slovenski paviljon v Benetkah je z nagovorom odprla ministrica za kulturo Asta Vrečko.
"Moramo se vprašati, česa se lahko naučimo iz zgodovine in kaj so tiste stvari, ki nas peljejo v prihodnost," je dejala ministrica in izpostavila še pomembnost sodelovanja Slovenije na tako pomembni mednarodni razstavi, na kateri je kot ena od kuratork in kuratorjev leta 2021 sodelovala tudi sama.
Letošnja 18. mednarodna razstava arhitekture, ki jo Benetke gostijo med 20. majem in 26. novembrom, poteka pod vodstvom kuratorke Lesley Lokko. V vodilni temi Laboratorij prihodnosti je združila 89 posameznih ustvarjalcev in 64 nacionalnih paviljonov.
