Grafitarji berlinskega zidu tožijo mesto

East Side Gallery, 1,3-kilometrski pas berlinskega zidu, ki so ga poslikali umetniki, je ena od najbolj priljubljenih turističnih točk v Berlinu. Galerija na prostem pa se je znašla sredi dragega spora zaradi avtorskih pravic, saj 21 umetnikov, ki so pustili svoj pečat na zidu, toži mestno upravo zaradi načina, na katerega so se lotili obnove tega spomenika. Mesto je namreč približno stotim umetnikom ponudilo tri tisoč evrov, da znova narišejo svoja dela, ki so jih ustvarili kmalu potem, ko so novembra 1989 odprli mejo med zahodnim in vzhodnim Berlinom. Zid je bil namreč ob obletnici pred dvema letoma prenovljen, zato je mesto umetnikom ponudilo odkupnino in možnost, da obnovijo svoje delo. Če ponudbo zavrnejo, bodo mestne oblasti delo prepleskale ter najele ponarejevalca, ki bo poskušal ustvariti kopijo izvirnega dela. Številnim berlinskim umetnikom se je tri tisoč evrov zdelo ponižujoče malo, sploh ko so izvedeli, da je mesto za obnovo zidu namenilo 2,2 milijona evrov. Thierry Noir, eden od umetnikov, ki je prispeval delo za East Side Gallery, je svoj del zidu prodal zasebnemu zbiratelju in po sodnem postopku iztržil 250 tisoč evrov. Bodo Sperling, eden od ustanoviteljev galerije na prostem, čigar delo so prebarvali predlanskim, zanj zahteva vsaj 25 tisoč evrov. Za pošteno ceno bi sami obnovili slike Sperling in 18 drugih, ki so zavrnili ponudbo, zdaj tožijo mestno upravo. Trdijo, da bi za pošteno ceno z veseljem obnovili svoja dela, a njihovi deli zidu za zdaj ostajajo prazni. Dva umetnika tožita mesto zaradi kršenja avtorskih pravic, saj sta bili njuni sliki poustvarjeni brez njunega dovoljenja, ko sta zavrnila denarno ponudbo. Gre za deli Nikogaršnja zemlja (Niemandsland) Carmen Leidner Heidrich in Rojstvo Kachina (Die Geburt der Kachinas) Hansa Jürgena. East Side gallery so ustvarili po padcu berlinskega zidu leta 1989 kot del projekta, ki je poskušal združiti umetnike z obeh strani zidu. Več kot 100 umetnikov iz zahoda in vzhoda je prispevalo svoja dela, ki so v prihodnjih letih privabljala na milijone turistov. Med najbolj znanimi deli sta bili sliki Leonida Brežnjeva in Ericha Honeckerja, ki se poljubljata, ter slika trabanta, ki prebija zid. Avtorja obeh slik sta sprejela ponudbo mesta in za tri tisoč evrov poustvarila svoji deli. Preostali umetniki so besni, menijo pa, da gre za prelomen primer. Če bodo tožeči umetniki zmagali, bo namreč pomenilo, da bo tudi na desetine drugih verjetno poskušalo doseči višje nadomestilo. Tožbo bodo na berlinsko sodišče vložili predvidoma še ta teden.