Petek, 20. 2. 2015, 8.27
7 let, 2 meseca
"Če hočeš osvojiti moškega, obuj visoke pete"
"Veliko truda, veliko let, veliko volje, vere vase in v to, kar delaš," je tisto, zaradi česar je Bernarda Marovt najuspešnejša slovenska manekenka. Visoke pete so le lahko orožje.
Generacija srednjih let Bernardo Marovt pozna kot mis Jugoslavije, kot lepotico, ki se je pojavljala v številnih reklamah, kot manekenko, ki je delala z največjimi fotografskimi imeni in bila na naslovnicah najbolj znanih modnih revij. Mlajše slovenske generacije jo zdaj poznajo kot uspešno slovensko manekenko, ki svoja znanja prenaša na bodoče manekenke in manekene, ženske v Italiji pa kot mentorico poti iskanja boljše samopodobe na akademiji za ženske. Bernarda Marovt je tudi zdaj, v srednjih letih, lepotica in ženska, za katero se ozirajo tako moški kot ženske. Zato ne čudi, da je poleg številnih lepotnih nazivov, kot so mis Jugoslavije leta 1983, Top model Italije 1990, Top model Evrope 1992, leta 1992 najbolj fotografiran obraz na svetu, leta 2000 po izboru revije Jana dobila tudi naziv slovenska lepotica stoletja. Da je postala uspešna manekenka in pozneje tudi uspešna menedžerka, je plod številnih let trdega dela, ljubezni do dela ter resnosti in profesionalnosti. Zato težko razume, kako si lahko nekdo, ki je uspešen v svojem poklicu, privošči zamujanje, neresnost. "Del moje profesionalnosti je tudi točnost. Zato nikoli nisem razumela, kako smo morali na snemanjih vedno čakati neke muhave manekenke, kot je recimo Naomi Campbell. Pa ravno mi bi morali biti vzor mlajšim, da nečimrnost in aroganca nista del uspeha."
Bernarda, da smo vas dobili v Sloveniji, je redkost, saj ste večino časa v Italiji.
No, v Slovenijo pridem večkrat, vsaj dvakrat ali trikrat na leto, ko odpiram mladinsko manekensko šolo.
Kako pa poteka mladinska manekenska šola?
Šola poteka osem sobot po tri ure v Siti teatru v Ljubljani. Imamo različne učitelje, ki predavajo vse od stilizma do pravega prehranjevanja in kozmetičnih trikov. Na koncu organiziramo sklepno modno revijo, kamor povabimo starše in prijatelje. Vsaka deklica ali fant prejme diplomo o uspešno opravljeni šoli. Potencialnim dekletom in fantom nudimo priložnost, da se predstavijo modnim agencijam v Milanu.
Kako uspešna so vaša dekleta?
Prizadevam si, da bi našla top model. Do zdaj še nisem imela te sreče, dekle mora imeti poleg višine in telesnih mer še zmagovalni karakter. Če tega nimaš, boš težko uspel. Včasih se mi zdi, da slovenska dekleta nimajo dovolj karakterja, saj mislijo, da so že na zeleni veji, če opravijo eno delo. Potrebno je veliko truda, veliko let, veliko volje, verjeti vase in v to, kar delaš.
Dekleta, ki so prehitro nezadovoljna in kritična, se ne bodo dolgo obdržala. Delo je na prvem mestu, stoodstotno si moraš prizadevati, da rasteš in se izboljšuješ. Če to delaš z veseljem, se to opazi na telesu in obrazu, nič ti ni težko, a do te točke moraš priti. V šoli jih seznanimo z vsemi detajli in jih pripravimo na to, kaj morajo vedeti in kaj jih čaka v Milanu. Vse vedo, ampak teorija je eno, praksa pa drugo.
Kdaj se potem lahko postaviš zase, da ne vzameš vsakršnega dela za vsako ceno?
V manekenstvu prideš do tega po letih trdega dela in izkušenj. Na začetku se moraš prilagajati, pozneje pa, ko si ustvariš ime, lahko marsikaj zahtevaš in spremeniš.
Vi ste rekli "ne" slavnemu fotografu Helmutu Newtonu.
To sem si dovolila, ko sem imela za sabo že nekaj let dela. Verjetno pa sem bila edina, ki sem ga odklonila. Preprosto ni prenesel, da mu je kakšna manekenka rekla ne. Pa kdo sem jaz, da ga ne upoštevam? Preveč je bil poln sebe.
Že od vsega začetka je hotel delati z mano, jaz pa sem ga zavrnila. Na vprašanje, ali vem, kdo je on, sem ga vprašala, ali on ve, kdo sem jaz, kar ga je še bolj razjezilo. Na koncu sva naredila posnetke, bila sem oblečena do vratu. Po tistem sva delala še trikrat, a vedno v neki vzajemni jezi.
Verjetno sta v tej jezi ustvarila nekaj zelo dobrega.
Verjetno. Ko sva se po dolgih leti srečala v Monte Carlu, je izjavil: "Bernie, ti si bila zame najboljši model." Po tistem je predlagal, da bi se gola slikala za njegovo razstavo, spet sem mu rekla ne. Težka, a lepa izkušnja.
Kakšno je to razmerje med fotografom in manekenko?
Ko prideš do točke zaupanja, potem ti vodiš fotografa, vlečeš nit, komuniciraš z njim, poskrbiš, da ima čim več materiala, da se nato lažje odloči, kaj uporabiti.
Kako ste vi začeli delati kot manekenka?
Sploh nisem nameravala postati manekenka, ampak sem slučajno spremljala prijateljico na agencijo. Kar naenkrat sem se znašla tam in bila izbrana med množico deklet. Šele takrat mi je bilo jasno, kam sem prišla.
Vas je potem hitro potegnilo noter?
Ja, zelo hitro. Zanimivo je, da se kot otrok nikoli nisem rada fotografirala, večkrat sem jokala, bilo me je strah, a pozneje sem se s pomočjo manekenskega posla popolnoma sprostila. Pomembno je predvsem to, da imaš v glavi vse urejeno, drugače je težko.
Dekleta gredo zelo mlada v ta posel. Kako imaš lahko pri 16 letih že urejeno v glavi?
Sama sem bila vedno organizirana, resna, profesionalna, imela določene osebne principe, pri nekaterih pa tega ni in se morajo tega posebej naučiti. Tudi hoje v visokih petah. Obstajajo trije tipi žensk, ki so povezani s hojo v visokih petah. Ene imajo to kar prirojeno, druge se morajo naučiti, tretje pa tega ne bodo nikoli osvojile. To samozavest, samozaupanje pridobivaš z leti.
V enem izmed intervjujev ste omenili, da slovenske ženske premalo nosimo visoke pete in kako tudi za nogo ni dobro, če nosimo zgolj nizke pete oziroma čevlje brez pet.
V nobeni stvari ne smemo pretiravati. V Italiji imam akademijo za ženske, kjer učim hojo v visokih petah in zakaj je dobro, da ženske nosijo visoke pete. Če pretiravaš, trpijo noge, hrbet, ampak za posebno večerjo ali sestanek svetujem visoke pete. Dejstvo je, da se vedenje, samozaupanje in razmišljanje popolnoma spremeni, ko imaš na nogah visoke pete. Tega se ne niti zavedamo, ampak tako je.
V neki raziskavi so proučevali, kako so se moški odzivali na ženske, ko so nosile visoke pete, in kako na iste ženske, ko niso nosile visokih pet. Ko so imele visoke pete, so jih želeli na vsak način osvojiti, ko so imele nizke, jih skoraj pogledali niso.
Moški na žensko telo gledajo avtomatično. Če hočeš osvojiti moškega, obuj visoke pete. Potem deluješ bolj resno, odločno, samozavestno in zapeljivo, vse se izboljša. Mislim, da se je dobro potruditi in se naučiti hoditi v visokih petah, počutiš se veliko bolje.
Kako potem komentirate hojo žensk v petah, če tega ne obvladajo?
Vsega se lahko naučiš, tudi hoje v visokih petah. Če slabo hodiš, prideš do nasprotnega, negativnega učinka. V visokih petah si lahko marsikaj privoščiš, recimo imaš slabšo obleko in pričesko, pa si še vedno super. Poleg tega, da s petami hitreje osvojiš moškega, tudi hitreje dobiš službo, ljudje te prej opazijo itd. Ali ni to zanimivo?
Prej ste govorili o akademiji za ženske. Kaj ženske učite?
Akademijo, ki trenutno deluje v Italiji, v kratkem pa bo odprta tudi v Sloveniji, sestavlja skupina strokovnjakov, svetovalcev, trenerjev, inštruktorjev in psihologov, ki delujejo v smeri razvoja človeškega potenciala ter pridobivanju višjih stopenj znanja prek izobraževalno-izkustvenih razvojnih poti. Projekt DonnAkademy je osnovan kot izobraževalna ustanova, ki skritim talentom ponuja priložnost, da postanejo glavni akterji lastne lepote.
Na akademijo pridejo ženske, ki se ne počutijo več dobro v svoji koži in si želijo spremembe. To so ženske, ki so doma in se že dolgo časa niso pogledale v ogledalo, ki morda mislijo, da se je njihov svet že končal. Kje pa, pri 60 letih še ni konec življenja! Z akademijo pomagam ženskam, da ta strah odpravijo, pridobijo zaupanje vase in jih življenja ni strah.
Zakaj je sprejemanje starosti vedno težje? Zakaj starejše ženske posegajo po lepotnih posegih?
Verjetno se s tem ženske počutijo močnejše in skrijejo negotovost. Ko pa na primer po nekaj mesecih učinek botoksa izgine, morajo spet od začetka. To se nikoli ne konča. Osebno nisem proti lepotnim posegom, a jih za zdaj še nisem preizkusila.
Ko sem ljudi spraševala, po čem se vas spominjajo, so se vas mnogi spomnili iz oglasov za ličila Samantha. Ste še vedno dejavni kot model za kozmetične hiše?
Še vedno snemam in potujem, nazadnje sem posnela kampanjo za italijansko kozmetično hišo EuPhidra. V Sloveniji pa sem pred kratkim postala ambasadorka za Vichy.
Ljudje se vas spominjajo kot mis Jugoslavije in po tem, kako kljub temu, da ste bili favoritinja, niste osvojili naziva mis sveta.
Res zanimivo, ljudje se večinoma spominjajo lepotnega tekmovanja, v tujini sem pozneje dobila več nagrad in nazivov, ampak, kot kaže, jim je to prvo ostalo najbolj v spominu.
Na svetovnem izboru v Londonu sem prišla med prvih sedem in dobila nagrado za najbolj fotogenično mis na svetu. Avtomatično bi morala priti med prve tri, a ker sem prišla iz komunistične države, na višje uvrstitve nisem mogla upati. Med samo prireditvijo so namreč prišli do mene v zakulisje in mi povedali, da Jugoslavija ne more zmagati in da moram biti zadovoljna, da sem prišla tako daleč. Čeprav vem, da so časopisi pisali marsikaj.
Res je. Pisali so namreč tudi, da niste zmagali zaradi golih fotografij.
Res ne vem, od kod jim ta ideja, saj se je to zgodilo po izboru in mi je bilo namerno podtaknjeno. Ko sem snemala na Karibskih otokih, je nek fotograf namerno ukradel fotografije in jih poslal hrvaški reviji Start.
Kakšen je vaš ključ do uspeha, ki ga delite s svojimi dekleti?
Naj ne opustijo sanj, upanja, naj verjamemo vase, rade opravljajo svoje delo, nikoli ne odnehajo in izgubijo volje. Biti morajo radovedne, iti odločno naprej, se neprenehoma učiti. Bojevati pa se moramo vsi, od mladih do starejših.