Atelje s kolektivnim delovanjem

Del preživetja je mladostna odločitev mladih ustvarjalcev, ki so na Cesti na Brdo 85 v Ljubljani najeli prostore. Kreativno skupino sestavljajo absolvent kiparstva Arnož Božič, ki je v umetnost vpet že od svojega rojstva. Z njo se je srečal že kot otrok v fotografskem ateljeju svojega očeta Braneta Božiča. Ob kiparju v ateljeju delujejo tudi študentka ilustracije Zala Božič, grafični oblikovalec Marko Česnik in fotograf Blaž Ferjan. Oblikovalec, kipar, fotograf in ilustratorka ustvarjajo odlično stimulativno mikroklimo z refleksijo in različnimi pogledi na umetnostno produkcijo. Produkcijska skupina deluje pod okriljem podjetja Nora.

"Tehnologija fotografije je dokument. Danes je fotografija močna v množici, v avtorstvu pa izgublja svojo pozicijo, ki jo je imel fotograf v devetdesetih letih – kot avtor in umetnik. Fotografija je danes v nehvaležnem položaju, saj težko dosega lastno avtonomnost. Od fotografije je danes zelo težko živeti. Prav zaradi tega smo se odločili za vzpostavitev prostora, ki bo hkrati delovni prostor, studio, galerija in prodajno mesto umetnosti."

Klasični atelje se je v tem primeru preimenoval v studio, ki zgled išče na zahodu in se lahko primerja s takšnimi interdisciplinarnimi prostori v sodobni umetnostni produkciji. Vsak ustvarjalec se je v sodobnem svetu prisiljen tudi tržiti in prodajati svojo umetnost. Kreativni studio, ki še išče ime in v katerega se vsebina naseljuje prav v teh dneh, poleg ustvarjalnih prostorov vključuje tudi galerijski prostor, ki pa ga bodo mladi uporabljali tudi za različne pogovore in razprave o umetnosti in delovanju umetnika tukaj in zdaj.

"Težko je živeti od umetnostne produkcije, zato združeni iščemo priložnosti, da bi z lastnim delom lahko preživeli. Naša različna znanja in izkušnje ponujajo naročnikom produkcijo na vseh nivojih."

Atelje kot ustvarjalna in razstavna platforma Projekt, ki so si ga zadali mladi ustvarjalci, ni le ureditev fizičnega prostora, kjer bodo lahko ustvarjali, temveč ideja o samoorganizaciji. Prostor označuje idejo in spominja na ameriške produkcijske umetnostne prostore iz šestdesetih let, ki so lahko postali tudi razstavišča. Tako sledi ideji neodvisnih prostorov, ki se lahko transformirajo in vključujejo v širši kulturni kontekst. Gre za prostor, ki je namenjen razstavam sodobne mlade produkcije, nastajanju umetnostne produkcije, proučevanju širšega kulturnega diskurza, ki pa zadeva vsakega od nas v sistemu.

"Želimo postati matica, ki bo ponujala druženje in govor o kulturi širše. Tu bi imel tudi glasbene dogodke, ki bi bili v kontekstu z vizualno umetnostjo."

Ker v institucijo mladi umetnik ne pride, se mora začeti javnosti predstavljati z alternativnimi pristopi. Tu ne gre zgolj za prostor virtualnih znanj oziroma idej, gre za prostor želje delovanja in dejstev, ki klasične umetniške prakse ponovno združujejo z različnimi profili in znanji različnih ustvarjalnih praks. Projekt, ki se sicer šele ustvarja, s svojo začetno organizacijo že vzpostavlja temelje, ki bodo imeli dobre posledice na našo mladostno kulturno sceno. Gre torej za homogen sistem, ki se je znašel v produkcijski in razstavni črni luknji in mu mladi tudi s takšnimi postopki pomagajo priti iz te krize. Predvsem pa v včasih za mlade zaprtem institucionaliziranem prostoru ti omogočajo odpreti vrata gledalcem in lastnemu občinstvu.

Nekdanji prodajno-poslovni prostor podpira dejavnosti tudi drugih umetnikov in mladih, ki bi želeli širiti svojo misel in pogled na zdajšnjo umetnost ter skupnost na sploh. Spodbuja miselni proces, ki je v nenehnem razvijanju in dopolnjevanju z mislijo obiskovalcev in ustvarjalcev v prostoru. Program ni dokončen in mu prav ta nedorečenost daje več možnosti za razvoj in njegov obstoj. Gre za odprto razpravo, kjer je praktično vse dovoljeno in vse pravilno, če se zagovarja kot takšno s pravimi referencami in zgledi iz preteklosti.