SiolNET. Trendi Svet znanih
Vsebino omogoča Kino Šiška

Foto: Reuters

  • Messenger
  • Messenger

Afriški ritmi bodo zatresli Slovenijo

Vsebino omogoča Kino Šiška

Foto: Reuters

Ob dnevu zmage, s katerim Evropa 9. maja praznuje konec druge svetovne vojne, v Kinu Šiška napovedujejo niz petih koncertov v petih dnevih. Slišati bo mogoče različne glasbene izraze, od najpristnejšega rocka prek legendarnih zvokov psihedeličnega izročila Franka Zappe do afriškega afrobeata v izvedbi enega izmed svetovno najbolj razvpitih afriških glasbenikov - Femija Kutija.

Femi Kuti se bo predstavil s februarja izdanim albumom One People One World. Femi Kuti se bo predstavil s februarja izdanim albumom One People One World.

Če kdo lahko trdi, da ima afrobeat v krvi in genih, je to prav gotovo Femi Kuti, prvi sin Fele Anikulapoja Kutija, revolucionarnega utemeljitelja afrobeata – mešanice zahodnoafriških zvrsti, kot sta jùjú in highlife, z zahodnjaškim jazzom, funkom ter soulom.

Prvi sin afrobeata se v Ljubljano vrača s februarja izdanim albumom One People One World. S seboj prinaša pozitivno koncertno silo, ki utrjuje žlahtno afrobeat tradicijo, zvok hkrati modernizira in prepleta z reggae, soul ter hiphop elementi, družbeni angažma pa navdaja z zrelim optimizmom.

KDAJ: V torek, 8. 5. 2018, ob 21. uri

KJE: Kino Šiška, Katedrala

KDO: Femi Kuti

ORGANIZACIJA: Kino Šiška

VSTOPNICE

Femi Kuti velja za enega izmed svetovno najbolj razvpitih afriških glasbenikov in političnih aktivistov. Femi Kuti velja za enega izmed svetovno najbolj razvpitih afriških glasbenikov in političnih aktivistov.

Proti vojni in za svetovni mir

Nigeriski glasbenik Femi Kuti s pesmijo One People One World protestira proti vojni in spodbuja svetovni mir. Naslovna skladba albuma je optimistična lirična zgodba, ki spodbuja družbene spremembe in na preprost način vliva upanje mlajši generaciji.

One People One World je sicer že deseti Femijev album z njegovo dolgoletno zasedbo The Positive Force. Od prejšnjega, za grammyja nominiranega albuma No Place for My Dream je minilo že pet let, v vmesnem času pa je Femiju ob neumornem koncertiranju in delovanju kot ambasador organizacije Amnesty International uspelo postaviti še Guinnessov rekord v neprekinjenem držanju enega tona na saksofonu – neverjetnih 51 minut in 35 sekund.

Ritmi afrobeata v Ljubljana

Afrobeat je vse od sedemdesetih let prejšnjega stoletja gonilo generacij glasbenikov v Afriki in po svetu, ki vedno znova obnavljajo neumorni ritem in vodilo Fele Kutija, da je glasba lahko tudi orožje v boju za pravico in svobodo.

Novi album Femija Kutija je še vedno jasno političen, vendar se tokrat prvič pojavijo tudi ljubezenske pesmi in slavljenje skupne človečnosti. "Da, glasba je bolj spodbudna, bolj optimistična," pravi Femi, "sem oče, ljubim svoje otroke in hočem mladi generaciji dati sporočilo upanja. Vsem težavam navkljub lahko ustvarjamo veličino v svojih življenjih".

Okronan za kralja svetovne glasbe

Nigerijskega glasbenika Femija Kutija je na primer revija Songlines leta 2011 imenovala za najboljšega izvajalca svetovne glasbe.

Priznanje si je zaslužil zaradi dinamičnih pesmi, s katerimi poziva proti korupciji in zatiranju v Afriki, so obrazložili svojo odločitev. Pri reviji so zapisali še, da se je Kuti z albumom Africa for Africa dokončno osvobodil sence svojega očeta, legendarnega Fele Kutija.

"S pesmimi, kot so Politics in Africa, Can't Buy Me in Bad Government, sporoča svetu, da prezira pokvarjene politike v njegovi domovini Nigeriji in drugih afriških državah, kar je danes, ko spremljamo pretresljive dogodke v Severni Afriki in na Slonokoščeni obali, še kako aktualna tema," pišejo.

V Šiški se bo Femi Kuti predstavil z novejšim repertoarjem z bolj ljubezenskimi sporočili, ki pa še vedno nosijo družbeno in politično sporočilo.

VSI DOGODKI V KINU ŠIŠKA

Nikoli ne ostanite brez vstopnice

Brezplačno si prenesite aplikacijo Kina Šiške.

Android uporabniki

iOS uporabniki

1 / 2
2 / 2

Kdo je bil njegov oče?

Fela Kuti (1938–1997) je izhajal iz dobro situirane nigerijske družine. Na londonskem kolidžu Trinity je študiral kompozicijo in trobento. Prav tam se je navzel zahodnjaške glasbe, še zlasti Milesa Davisa, Franka Sinatre in Jamesa Browna.

V iskanju lastnega glasbenega izraza je jazz pomešal s tradicionalnimi ritmi yoruba in afriško pop glasbo, imenovano highlife, ter ustvaril afrobeat, ki se je ob koncu šestdesetih let naglo razširil po afriških klubih in kmalu prodrl tudi v Evropo in ZDA. Glasba njegovega očeta živi še danes. Glasba njegovega očeta živi še danes.

Kutija so zaradi njegovih protivladnih političnih stališč aretirali več kot dvestokrat. Kljub stalnemu sporu z oblastmi je ostal v Nigeriji in leta 1997 umrl za posledicami aidsa. Na njegov pogreb je prišlo milijon ljudi, njegova glasba, ovekovečena na skoraj sedemdesetih albumih, pa živi še danes.

 

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin