SiolNET. Trendi Potovanja
1

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Štirje mladi Gorenjci "odkrili" 270 kilometrov dolgo albansko skrivnost

1

termometer

Fantje so na 12-dnevni odpravi po Grčiji in Albaniji posneli dokumentarec, ki opozarja na načrtovano uničenje edine prostotekoče reke v Evropi - Vjose. To ogroža izgradnja 33 jezov in hidroelektrarn.

Reka Vjosa velja za edino neokrnjeno prostotekočo reko v Evropi. To pomeni, da njenega naravnega toka človek ni prekinjal s postavitvijo jezov. Do zdaj. Na reki, ki pod imenom Aoos izvira v grškem gorovju Pindos, 270 kilometrov stran pa se v Albaniji izlije v morje, nameravajo zgraditi 33 jezov in več hidroelektrarn.

S tem bi se za vedno spremenilo življenje ljudi ob reki, pa tudi tamkajšnjega živalskega in rastlinskega sveta. Na to opozarja kampanja Rešimo modro srce Evrope (Save the Blue Heart of Europe), ki se bojuje za ohranjanje naravnega toka rek na Balkanskem polotoku. Na območju med Albanijo in Slovenijo naj bi v prihodnjih letih zgradili kar 1.600 jezov, med drugim gradnjo verige jezov načrtujejo tudi na reki Savi, ki teče skozi nekatera zavarovana območja.

Ko se na pustolovščino po 270 kilometrov dolgi reki poda četverica mladih Gorenjcev Kampanji so se spomladi pridružili tudi štirje fantje z Gorenjske, ki so lani v želji, da bi ljudi navduševali nad aktivnim načinom življenja in spoštljivim ter odgovornim odnosom do narave, ustvarili spletno platformo, na kateri objavljajo foto- in videozgodbe. Nadeli so si ime Leeway Collective.

"Konec marca smo izvedeli za to izjemno kampanjo in takoj vedeli, da želimo sodelovati. Par ur po poslani e-pošti smo že imeli skupni sestanek prek Skypa z vodilnimi pri kampanji in zgodba se je začela odvijati," začetek zgodbe opisujejo proaktivni mladeniči.

Dva kajakaša, fotograf in snemalec – in njihova zgodba o reki Vjosi Fantje so maja odšli na 12-dnevno odpravo, na kateri so posneli gradivo za polurni dokumentarni film One for the river: The Vjosa Story. V tem času sta Rok in Žan preveslala več kot dvesto kilometrov po strugi reke Vjose, Anže in Nejc pa sta pot lovila skozi kamero in fotoaparat.

Četverica je prve tri dni odprave preživela v Grčiji, v gorovju Pindos, kjer reka izvira, nato pa teče skozi odročne in neverjetno globoke kanjone. Kajakaša sta tako dve noči prespala v kanjonu, s fotografom in videografom, ki sta se na pot odpravila z vozilom, pa so se srečali tik pred grško-albansko mejo in nato pot nadaljevali vzporedno.

Ljudje, ki z reko živijo dan za dnem Spoznavali pa niso le reke. "Ob veslanju smo srečevali lokalne prebivalce, ki so izredno prijazni in živijo z reko dan za dnem. Zanimivih izkušenj ni manjkalo, kar nekaj teh je predstavljenih tudi v filmu. Albanija je namreč še vedno ena od najbolj posebnih evropskih držav," pravijo člani kolektiva.

Žan in Rok sta veslala tudi mimo gradbišča, kjer nameravajo zgraditi največji jez na Vjosi – Kalivac. "Ob tem smo imeli nemalo težav, ob snemanju smo se soočili tudi z grožnjami," se spominjajo fantje, ki jim je na koncu vendarle uspelo posneti gradbišče in odveslati mimo.

Reka, v katero ne posega človek, se zna ohranjati sama Ob veslanju po zadnjih kilometrih reke so spoznali, da je kljub pogosti direktni napeljavi kanalizacije v strugo reke in smetem na rečnih bregovih Vjosa izredno živa, obrečni ekosistemi pa delujoči in samovzdržni, saj jim prosti tok reke stalno prinaša hranila in sedimente iz višje ležečih krajev.

"Reka Vjosa je dokaz, da so samočistilne sposobnosti naravnih in nereguliranih rek neprimerljivo večje od grobo reguliranih rek," eno od spoznanj opisuje ekipa, ki dodaja, da je "priložnost, da slediš toku tako posebne reke od izvira do izliva, neverjetno darilo".

Pred kratkim še skrivnost Albanije, danes zgodba o Vjosi živi Film je – da bi dosegel kar najširše občinstvo – posnet v angleščini, pripravljeni pa so tudi podnapisi v slovenščini in albanščini. In zakaj so se štirje Gorenjci odločili posneti dokumentarec o albansko-grški reki? Ker želijo dodati svoj prispevek k ohranitvi neokrnjenih voda. S filmom širijo zgodbo o Vjosi in problematiki balkanskih rek ter tako neposredno vplivajo na javno mnenje.

Pozitivni učinki se že kažejo. Če je bila junija Vjosa še skrivnost Albanije in je zanjo vedel le malokdo, danes reka pridobiva na prepoznavnosti in ima vsak dan več privržencev, ki širijo zgodbo naprej.

Od projekta gradnje jezov že odstopil eden od investitorjev Kampanja nevladnih organizacij EuroNatur in Riverwatch traja že tri leta in je že obrodila prve sadove. Od sodelovanja pri gradnji največjega jezu na Vjosi, jezu Kalivac v Albaniji, so odvrnili enega od nemških soinvestitorjev, glavni investitor pa je bil obsojen goljufije. Njihovo delo je zaščita reke prek obstoječe zakonodaje in pobudi novih zakonov, ki bi reko zavarovali.

Počnejo stvari, ki jih imajo najraje, in ustvarjajo zgodbe, ki štejejo "Počnemo stvari, ki jih imamo najraje in v katerih se dobro znajdemo," pravijo Anže, Nejc, Žan in Rok. A četverica je daleč od tega, da bi bili le navdušenci nad ekstremnimi outdoor aktivnostmi, videom in fotografijo. Kajakaš se lahko preprosto samo 'vrže' prek 20-metrskega slapu, profesionalni fotograf pa to dokumentira, slikovito opisujejo.

Dodana vrednost njihovega dela je v tem, da vrhunskim vizualnim podobam dodajo zgodbo in namen, s končnim izdelkom pa obveščajo ljudi – v tem primeru o pomembnosti ohranjenih rek in obrečnih ekosistemov. "Želimo prikazati ozadje in zgodbe s kontekstom, ki zmorejo vplivati na razmišljanje ljudi."

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin