Šarmantni kotički Slovenije, ki jih lahko obiščete med prazniki #izlet

Manj obetavna vremenska napoved naj ne bo razlog za to, da bi v prazničnih dneh ostali doma. Pripravili smo vam deset izletniških idej, ki jih lahko uresničite tudi z dežnikom v roki.

Za ogled Županove jame v bližini Grosupljega se vam ni treba ozirati na vremensko napoved. Ogled jame je vse do 2. januarja mogoč vsak dan ob 15. uri, v soboto, 30. decembra, pa boste podzemni svet lahko odkrivali tako kot nekoč, zgolj v soju naglavnih svetilk. Za ogled Županove jame v bližini Grosupljega se vam ni treba ozirati na vremensko napoved. Ogled jame je vse do 2. januarja mogoč vsak dan ob 15. uri, v soboto, 30. decembra, pa boste podzemni svet lahko odkrivali tako kot nekoč, zgolj v soju naglavnih svetilk. Foto: www.zupanovajama.si

Županova jama - ko vam vreme ne more do živega

Če se odločite za obisk podzemlja, pregled vremenske napovedi sploh ne bo potreben. Enega od prazničnih dni tako lahko preživite v Županovi jami v bližini Grosupljega. Jamo, ki jo mnogi zapisi opisujejo kot lepotico dolenjskega krasa, je leta 1926 odkril župan tedanje občine Šentjurij pri Grosupljem - od tod tudi njeno ime - Josip Perme. Za turiste je urejenih in dostopnih sedem podzemnih dvoran s kapniki, skozi katere vodi 610 metrov dolga krožna turistična pot.

Podzemni biser je odprt po dogovoru, v soboto, 30. decembra, pa boste podzemne rove lahko raziskovali na poseben način, zgolj ob svetlobi naglavnih svetilk. Za vodenje in ogled razstave pred jamo boste odšteli osem (odrasli) oz. šest evrov (otroci). Za več informacij pokličite na 041 407 705 ali pišite na elektronski naslov info@zupanovajama.si. 

Gledališko predstavo z naslovom Žive jaslice v ledenem kraljestvu si vse do 1. 1. 2018 lahko ogledate vsak dan ob 16., 17. in 18. uri. Foto: facebook.com/zivejaslicevledu Gledališko predstavo z naslovom Žive jaslice v ledenem kraljestvu si vse do 1. 1. 2018 lahko ogledate vsak dan ob 16., 17. in 18. uri. Foto: facebook.com/zivejaslicevledu

Mojstrana: od planinskega muzeja do živih jaslic

Namesto da bi drveli v turistično te dni zelo oblegano Kranjsko Goro, se lahko ustavite v Mojstrani, domačem kraju nekdaj zelo uspešnih alpskih smučarjev Alenke Dovžan in Jureta Koširja ter ljubiteljem gora dobro znanega Franja Potočnika, ki se kljub častitljivim letom še vedno pogosto podaja na Triglav. Šarmantna vasica je odlično izhodišče za sprehode, za ogled Slovenskega planinskega muzeja ter ledenega kraljestva v soseski ob robu vasi, ki vključuje ledene skulpture in gledališko predstavo z naslovom Žive jaslice v ledenem kraljestvu. Ta je na ogled vse do 1. 1. 2018, in sicer ob 16., 17. in 18. uri.

 

A post shared by Ksenja (@ksenja.hrusovar) on

Za ogled gledališke predstave, ledenega kraljestva in dežele pravljičnih junakov boste odšteli 14 evrov za odrasle, osem evrov za otroke, stare od šest do 14 let, in dva evra za predšolske otroke.

Klevevška toplica s temperaturo vode od 21 do 25 stopinj Celzija je za kopanje primerna tudi pozimi. Klevevška toplica s temperaturo vode od 21 do 25 stopinj Celzija je za kopanje primerna tudi pozimi. Foto: Wikipedia

Topli izvir s kopališčem v Klevevžu

Čeprav se zunanja temperature te dni približuje ledišču, je temperatura precej višja v naravnem kopališču v kraju Klevevž na Dolenjskem, v katerem se zbira voda iz izvira Klevevška toplica, ki na dan priteče s temperaturo 24,8 stopinje Celzija.

Gredič je v seriji Ena žlahtna štorija dom družine Špacan, v resnici pa gre za vrhunski hotelski objekt z restavracijo. Gredič je v seriji Ena žlahtna štorija dom družine Špacan, v resnici pa gre za vrhunski hotelski objekt z restavracijo. Foto: Miha First

Po poteh Ene žlahtne štorije

Če ste eden od ljubiteljev serije Ena žlahtna štorija, ki je zadnji dve leti navduševala gledalce Planet TV, predlagamo, da se zapeljete v Brda, eno najslikovitejših slovenskih pokrajin z bogato kulturno in naravno dediščino, ki jo radi primerjamo z italijansko Toskano. Tu se je dogajala večina prizorov iz priljubljene serije.

Razgledni stolp Gonjače ponuja pravljičen razgled na briške griče. Razgledni stolp Gonjače ponuja pravljičen razgled na briške griče. Foto: Jošt Gantar (www.slovenia.info)

Ustavite se na razglednem stolpu v Gonjačah, od koder se razteza razgled na briške griče. Obiščite lahko tudi eno najlepših briških vasi Biljano, kjer stojita gostilna Glaž, v kateri so nazdravljali, kovali načrte in se prerekali junaki Štorije (v resnici gre za zasebni stanovanjski objekt, ne gostilno), ter župnijska cerkev sv. Bonifacija, v kateri je maševal priljubljeni lik Bonifacij. Potovanje lahko končate z obiskom Grediča, doma družine Špacapan iz serije, in Vile Vipolže, enega najlepših renesančnih dvorcev v Sloveniji.

Gašperjev kostanj z izjemnimi merami je eno najbolj znanih dreves v Sloveniji. Vpisano je v Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije, najdete pa ga ob domačiji Gašperja Kiška v kraju Radeče.  Gašperjev kostanj z izjemnimi merami je eno najbolj znanih dreves v Sloveniji. Vpisano je v Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije, najdete pa ga ob domačiji Gašperja Kiška v kraju Radeče. Foto: Mladinska knjiga

Najbolj znano drevo v Sloveniji

V petek, ko nas po napovedih meteorologov čaka vremenske izboljšanje, se lahko podate v Radeče, kjer stoji eno najbolj znanih dreves v Sloveniji, Gašperjev kostanj.

Najdebelejši domači kostanj v Sloveniji se ponaša z izjemnimi dimenzijami. Visok je 18 metrov, obseg debla v prsni višini pa znaša kar 10,93 metra. Drevesno krošnjo sestavljajo štirje vrhovi, osrednji vrh je suh, vendar drevo še zmeraj obilno rodi. Drevo, ki je vpisano v Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije, najdete ob domačiji Gašperja Kiška v kraju Radeče.  

Sorica je rojstni kraj slikarja Ivana Groharja in izjemno slikovita visokogorska vasica. Sorica je rojstni kraj slikarja Ivana Groharja in izjemno slikovita visokogorska vasica. Foto: Instagram

Idilična Sorica

Če vas bolj mikajo gorenjski konci, predlagamo obisk Sorice, visokogorske vasice na severozahodu Škofjeloškega hribovja, kjer se je leta 1867 rodil slikar Ivan Grohar. Njegova rojstna hiša je danes spremenjena v muzej, njena vrata pa so široko odprta tudi za umetniške dejavnosti, ki ljudi povezujejo, so zapisali na uradni spletni strani Groharjeve hiše.

V njej so urejeni Groharjeva spominska zbirka, galerija in etnografski muzej, likovna in glasbena delavnica pa ponujata izobraževalni ali zabavni turistični program.

Škocjanski zatok je zelena oaza v neposredni bližini Kopra, ki slovi po svoji izjemni botanični, zoološki in krajinski pestrosti. Škocjanski zatok je zelena oaza v neposredni bližini Kopra, ki slovi po svoji izjemni botanični, zoološki in krajinski pestrosti. Foto: Naravni rezervat Škocjanski zatok

Zelena oaza sredi Kopra

Če vas mika obisk obalnega dela Slovenije, predlagamo, da se zapeljete do Kopra, kjer vas v njegovi neposredni bližini čaka naravni rezervat Škocjanski zatok, preostanek morja, ki je nekoč obdajalo mesto.

Gre za največje polslano močvirje v Sloveniji, ki ima velik ekološki pomen, slovi pa po izjemni botanični, zoološki in krajinski pestrosti. Po besedah biologa Petra Skoberneta, ki je 60 slovenskih turističnih krajev opisal v knjigi Skriti biseri Slovenije, je Škocjanski zatok dober primer, kako lahko "zahojen" biser postane odkrit biser, ki je dostopen tudi obiskovalcem.

Seveda nas zanimajo tudi vaši počitniški izletniški predlogi. Če nam jih zapišete v komentar, jih bomo z veseljem vključili v prispevek. Vabljeni in hvala.

Sorodne vsebine

Komentarji

1
  • dusan123 / 28.12.2017. ob 20:37

    Tako površen objave pa še ne... V seriji je družina Špacapan (in ne Špacan...), v Biljani pa je cerkev sv. Mihaela in ne Bonifacija...

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano