Slovenski biolog razkriva 60 skritih biserov Slovenije, ki vabijo na enodnevni izlet #intervju

Kako pestra je po vašem mnenju Slovenija?

Zelo, pestrost na majhnem območju je njena največja posebnost. Izrazitih naravnih znamenitosti je več na zahodu, predvsem na Gorenjskem in Krasu, vzhodni del Slovenije odlikujejo imenitne krajine.

Zakaj je več znamenitosti na zahodu?

Ker je tam živahnejša geološka zgodovina, vključno s poledenitvijo, prevladuje apnenec, veliko je vode, zaradi katere nastajajo kraški pojavi, dolbejo soteske, izoblikujejo naravni samotarji, okna in mostovi …

Ne spreglejte:

• To so kotički Slovenije, ki jih morate doživeti na kolesu #ideje

Cerkev sv. Primoža in sv. Felicijana nad krajem Besnica pri Kranju spada med največkrat fotografirane motive Slovenije. V njeni neposredni bližini je stena z imenom Bela peč, kjer vse leto bobni slap z imenom Šum na Nemiljščici, ki ga je Skoberne uvrstil med 60 skritih biserov Slovenije. Nemiljščica je 6,7 kilometra dolg potok, ki izvira na nadmorski višini 848 metrov pod Lajško goro. Slap je bil še v začetku 20. stoletja precej znana turistična lokacija, danes pa je videti, kot bi bil pozabljen. Visok je 18 metrov, nahaja pa se nekaj manj kot 500 metrov pred iztokom Nemiljščice v reko Savo (Vir fotografije: www.slovenia.info). Foto: Mirko Kunšič

Kje je ločnica med skritim in že odkritim biserom?

Je ni oziroma je zelo odvisna od poznavanja posameznika. Skritost je zelo relativna. Tudi izvir reke Krupe, ki je na naslovnici knjige, je za nekatere skrit, za druge ne. Verjetno je ne pozna veliko ljudi, prav gotovo pa je poznana med Belokranjci. Na splošno bi rekel, da je krajevno poznavanje dobro, poznavanje celotne Slovenije pa bistveno šibkejše.

Škocjanski zatok je naravni rezervat, ki se nahaja v neposredni bližini Kopra in predstavlja preostanek morja, ki je nekoč obdajalo mesto. Gre za največje polslano močvirje v Sloveniji, ki je velikega ekološkega pomena, slovi pa po izjemni botanični, zoološki in krajinski pestrosti. Po besedah Skoberneta je Škocjanski zatok dober primer, kako lahko "zahojen" biser postane odkrit biser, ki je dostopen tudi obiskovalcem. (Vir fotografije: www.slovenia.info) Foto: Jošt Gantar

Osebno mi je pomembno to, da ljudi zvabimo v drug kraj, kot so ga vajeni in tam raziskujejo sami. Zame je eno od odkritij pri nastajanju knjige Zasavje, ki ne spada med ravno priljubljena območja za izlet, a v sebi skriva zgodbo, ki se vleče vse od prazgodovine.

Pri Litiji je bil namreč eden najstarejših rudnikov barvnih kovin pri nas, to pa je prispevalo k nastanku halštatskih naselbin (npr. Vače). K razvoju Litije je veliko prispevala tudi pomembna prometna povezava, z železnico Dunaj–Trst je pomen vodne poti usahnil.

Začelo se je novo obdobje, povezano s premogovniki, saj je premog z industrijsko revolucijo postal strateška surovina. To je tudi upravičilo finančno in tehnično zelo drago gradnjo železnice po savski soteski. S prehajanjem v nizkooglično družbo se je v Zasavju končalo obdobje "revirjev", čakalo pa jih je spoprijemanje z novimi izzivi.

Video: TOP 3 slovenski kraji, ki so ga najbolj navdušili

Kaj odnesemo od obiska krajev, ki niso tako množično obiskani kot na primer Bled in Piran?

Vsekakor bolj intimno doživljanje narave. Naše razmišljanje se zbistri. Ko si greš na primer ogledat Tominčev slap v Podljubelju, je tam samotno, kar za slap Savica težko rečemo. Vendar to ni razlog, da ga ne bi obiskali. Tudi Piran ima še vedno skrite zaklade, enako velja za Ljubljano ali Bled.  Če zmoremo izključiti banalnost vsakdanjosti, bomo tudi sredi gneče doživeli intimnost znamenitosti – skriti biser.

Enkrat sem to poskusil v Ljubljani. Ta se mi je v vseh teh letih že zdela vsakdanja, potem pa sem nekoč, ko sem se vrnil iz tujine, s pogledom zvedavega turista hodil po mestu in od takrat vedno odkrijem kaj novega.

Podobno velja za slap Kozjak pri Kobaridu, ta je res pravljičen ob vsakem obisku, tudi takrat, kadar je oblegan.

• Slovenija niso samo Ljubljana, Bled in Piran ... to je nekaj po krivici spregledanih znamenitosti

Reka Nadiža je poleti med plavalci izjemno priljubljena, saj je kar nekaj stopinj toplejša od Soče. Foto: Srdjan Živulović, vir: www.slovenia.info

In Nadiža?

Da, ta del Slovenije je postal zelo obljuden tudi poleti. Gre za primer ene od slovenskih značilnosti – enodnevni turizem, kjer gre za velike dnevne obremenitve v sezoni ob razmeroma majhnem gospodarskem učinku za krajevno prebivalstvo.

Tu se vedno postavlja vprašanje, kako te stvari razmejiti in kako doseči, da ljudi, ki s tem krajem živijo, ne potegne v pohlepno širjenje zmogljivosti. Da, kot rečemo, ostanejo pri majhni žlici.

Zelo hitro in rado se namreč zgodi turistični samomor, ko zaradi zanimanja ljudi razširjaš kapacitete, na koncu pa s tem uničiš razloge, zaradi katerih so turisti sploh prihajali v ta kraj. Obiskovalci se s tem ne obremenjujejo, preprosto gredo drugam, ti kraji pa ostajajo z odvečno infrastrukturo. To je velika skušnjava in past.

Tudi v že odkritih biserih lahko odkrijete kaj skritega. Kateri skrit biser je Peter Skoberne našel v Ljubljani? Foto: Thinkstock

Omenili ste Ljubljano. Kaj novega ste odkrili v njej?

Odkrivanje je povezano z doživljanjem, tu pa ni meja! Odkriješ lahko novo podrobnost, kot je na primer spominska plošča na rojstni hiši slikarja Jame na Starem trgu. Lahko očarljiva svetloba prednevihtnega popoldneva nad Šuštarskim mostom, ali sobotno vrvenje na tržnici.

Ali Slovenci dobro poznamo Slovenijo ali smo preveč osredotočeni na obisk Bleda in Pirana? Velike razpršenosti v tem pogledu ravno ne kažemo …

Res je. Poznavanje Slovenije je majhno in ljudje najraje obiščejo bolj znane kraje. Po drugi strani pa narašča število ljudi, ki raziskujejo naravo, in tistih, ki imajo naravo za poligon za športne in rekreacijske dejavnosti. To postaja naravovarstvena in družbena težava. Obdobje človekove prisotnosti v naravi se podaljšuje dnevno in sezonsko, kar vpliva predvsem na živali, po drugi strani pa je lahko resna motnja za lastnike zemljijšč.

Držimo se zlatega pravila obzirnosti: na izletu ne počnimo nič takšnega, kar si ne bi želeli, da bi počel obiskovalec na našem vrtu.

Petelinje jezero je presihajoče jezero v Pivški kotlini. Zaradi presihanja in dejstva, da ni neposredno povezano z drugimi vodami, v jezeru ni rib. (Vir fotografije: www.slovenia.info) Foto: Tomaž Penko