Na izlet h knezu zunaj slovenskih meja

Dostop: Blatenski kostel leži ob Malem Blatenskem jezeru (Kis Balaton), ki je od Lendave oddaljen malo več kot 80 kilometrov. Cesta gre skozi kraje Lenti, Bak, Racsa do vasi Zalavar. Dva kilometra naprej je Blatenski kostel s svojim spominskim in naravoslovnim središčem.

Naše zgodovinske samozavesti si nismo pridobili z junaško zasukanimi meči. Tujega ozemlja si nismo prisvojili niti za korak, nasprotno, izgubljali smo ga, pa ne korak za korakom, ampak z nasiljem, fizičnim ali duhovnim. Poleg zdajšnje države, ki še ni zlezla iz plenic, smo imeli dve državi, ki pa sta v virih zelo skopo izpričani. Kar se je materialnega o njiju dalo odkopati, so arheologi v glavnem že odkopali. Državo Karantanijo smo izgubili okoli leta 770. Naslednjo, Spodnjo Panonijo, ki je na naše zdajšnje ozemlje segala do Drave, smo izgubili sto let pozneje. Slovenskega kralja nismo nikoli imeli. Viri nam zgodovinski spomin bogatijo le s knezi. Vsi so svoje prestole imeli zunaj naših trenutnih meja: Valuk, Borut, Gorazd, Hotimir … in knez Kocelj.

Petletna vladavina kneza Koclja kot samostojnega slovanskega kneza Kocelj je ponašeno ime iz latinskega Cozil ali Chezil. Skupaj z očetom Pribino je ob plemenskih sporih na ozemlju današnje Slovaške in Moravske prebegnil k Frankom in med njimi okoli leta 833 postal kristjan. Njegov oče, nemški vazal, je bil imenovan za mejnega grofa v Spodnji Panoniji. Ob obali enega od zatokov Blatnega jezera si je postavil Blatograd in sredi njega utrjeno graščino Blatenski kostel.

Ko je leta 860 padel v vojni, je oblast nasledil Kocelj, ki bi morda v zgodovini ostal manj pomemben frankovski velikaš, če ne bi dobre zvezde leta 867 na njegov dvor pripeljale misijonarskih bratov Cirila in Metoda. Kocelj, dotlej pristaš latinske liturgije, je pod njunim vplivom močno vzljubil slovanske knjige in je svetima bratoma dal 50 učencev. S tem pa se je odvrnil od bavarskih Frankov oziroma nadrejene salzburške nadškofije. Papež Hadrijan je na Kocljevo prošnjo postavil Metoda za nadškofa v Blatenskem kostelu.

Pet let je Kocelj vladal kot samostojen slovanski knez, po virih sodeč kot pogumen in moder fevdalec. Nemški duhovniki so se pobrali, praslovanščina je postala tudi jezik nekaterih pravnih spisov. A to je trajalo le kratek čas. Od leta 874 Koclja ni več v virih. Tudi Metoda ne zasledimo več v Blatenskem kostelu, vemo pa, da je bil pregnan na Moravsko. Kostel so zasedli Franki, a že 20 let pozneje so jih pregnali Madžari.

Zaspana vas Zalavar V zaspani vasici Zalavar vas ne bo noben kažipot usmeril proti Blatenskemu kostelu. Ostro oko bo na križišču opazilo le obledel kažipot, s katerega je komaj mogoče razbrati, v kateri smeri stoji cerkev Cirila in Metoda.

Ko se po dveh kilometrih pripeljete do lokacije Blatenskega kostela, cerkve ni videti. Na vlažni livadi nekoliko privzdignjen gospoduje stolp, delo madžarskega arhitekta Imra Makovecza. Spominja na stiliziran šotor. Poleg stolpa stoji naravoslovni muzej.

Med obema stavbama je aleja pokončnih spomenikov, posvečena slovanskima knezoma in apostoloma. Enega so postavili Slovaki, drugega leta 2005 Zveza Slovencev na Madžarskem, na tretjem pa je v stari cerkveni slovanščini zapisano: Ogenj preizkuša zlato in srebro, človek pa z umom ločuje laž od resnice.