Ta lipa pot do Rezije

Dostop: iz Ljubljane po cesti mimo Trbiža in vasi Na Bili je do Ravance v Reziji okoli 165 km. Drugi dostop je po cesti iz Posočja prek Učje in prelaza Karnica. Iz Učje je do dna Rezije okoli 35 km.

Sta dušle tu-w sridi od te rozajanske duline: to jë löpu, da ste paršle!/ Prišli ste na sredo rezijanske doline: lepo je, da ste prišli!

Rezija je prispevala obilen delež v zakladnico slovenske kulture Slovenska dialektologija (Fran Ramovš, Tine Logar) je z analizo dokazala, da rezijansko narečje izvira s Koroškega. Dolina je bila pozneje z vseh strani odsekana od slovenskega zaledja, odprta je bila le na zahodno stran, kjer živijo Furlani in Italijani. To se Rezijanom pozna pri govoru. Dolga desetletja je rezijanščina shajala s slovenskim pravopisom. Obratno je Rezija prispevala obilen delež v zakladnico slovenske kulture. Njen del sta na primer knjiga Rožice iz Rezije in televizijska serija Zverinice iz Rezije. Citiravci, ki so z godali citirami in bunkulami nekoč spravljali ob spanje in pamet planinskega vandrovca Kugyja, zagledanega samo v Bacha in Palestrino, močno navdihujejo sodobne slovenske skladatelje. Vsak zbor, ki da kaj nase, poje Horo to Ćaninowo, vsaka folklorna skupina se zna zavrteti po citirah.

Priti v malo in slikovito deželico Rezijo je najudobnejše s furlanske strani, prek Tablje ali Čedada; ali celo Nevejskega sedla. Najkrajša, najvabljivejša, najlepša – a po svoje tudi najzahtevnejša – pa je vendarle pot skozi dolino Učje, ki je že prava mala avantura.

Slovanski lingvistični rezervat Pred približno 20 leti je država Italija ugotovila, da lahko v tej zaprti dolini brez njej lastnih političnih zadreg vzpostavi "večje" manjšinske pravice, kot jih imajo Slovenci drugod v Italiji. Da lahko brez strahu pred nacionalistično nestrpnostjo nekaterih svojih krogov postavi slovanski lingvistični rezervat. Leta 1994 je nizozemski slavist Han Steenwijk izvedel lingvistični podvig: normiral je rezijsko slovnico iz različnih govorov štirih glavnih rezijanskih vasi, prav tako tudi novi rezijanski pravopis ... pa še črkopis z več kot 30 enotami. V Padovi je izdal pravopisno delo Ortografia resiana. Tö jošt rozajanskë pïsanjë. Rezijanci so sprejeli to Steenwijkovo pisanje. Rezijanščina je postala novi knjižni jezik. Vendar pa jo v dolini govori in piše vse manj ljudi.

Stara Rezija na koncu doline Kakšna je bila stara Rezija, lahko vidimo le še v strmini na koncu doline, v zadnji vasi Korito (Korïto ali Coritis), ki je ostala še zmeraj razpokana po potresu leta 1976 in neobnovljena. V tej vasi se bomo torej lahko srečali z ljudsko glasbo te ledeniške doline, vendar samo v toplih mesecih, ko se vanjo vrnejo njeni izseljenci. Več kot pol leta je Korito prazno. Ozke in krive ulice se križajo na vse strani, hiše se držijo vkup. Ruševine kažejo častitljivo starost, tiste, ki se obnavljajo, pa najnovejša znamenja tehničnega napredka. Ljudi ni slišati, le kakšen radio, ki kratkočasi marljivega obnovitelja. Ta se ima kaj naučiti od starega rezijanskega stavbarstva: obokane kuhinje so omogočale kroženje toplega zraka, debeli kamniti zidovi so zagotavljali toplotno izolacijo, majhna okna domačnost in zasebnost, leseni ganki in zunanje stopnice odprtost k sovaščanom. Potem pa: hore so se cipile anu hiše so spaduwale; gore so se trgale in hiše so razpadale.