Sreda, 5. 6. 2019, 4.00
4 leta, 10 mesecev
Ko sosedje stopijo skupaj: tako Ljubljančani oživljajo javne prostore
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,91
1
Prebivalci in prebivalke Ljubljane - pobudniki akcije Zunaj
Udarniška akcija na Prulah s ciljem zgladitve sporov med sosedi, začasne kinoprojekcije, postavitev klopi, zasaditve in pikniki. To je le nekaj akcij, ki so se jih na javnih prostorih lotili Ljubljančani in Ljubljančanke.
Med najzanimivejšimi pobudami projekta Zunaj, ki jih izpostavita arhitektka Alenka Korenjak in sociologinja Zala Velkavrh iz KD prostoRož, je prulska, v kateri bodo sosedi to poletje organizirali serijo udarniških akcij okrog bloka. Z njimi želijo urediti okolico in izboljšati odnose med sosedi, ki so se skrhali med prenovo fasade.
Ob skupnih akcijah urejanja okolice bodo prirejali tudi piknike. Za takšen način reševanja so se dogovorili skupno na sestanku hišnega sveta, pobudo pa prijavili na razpis projekta Zunaj.
V okviru projekta, ki podpira majhne lokalne akcije prebivalcev in prebivalk Ljubljane, bodo na Masarykovi za čakajoče na avtobus ali vlak ob spregledanem zaklonišču do konca poletja postavili novo klop. Pobudnici akcije sta Lea Denša in Sanja Daljavec.
Projekt majhnih lokalnih akcij
Projekt Zunaj podpira majhne lokalne akcije prebivalk in prebivalcev Ljubljane na javnih prostorih. Vodita ga KD prostoRož in IPoP – Inštitut za politike prostora. Zamisel izhaja iz primera dobrih praks na Dunaju.
"Kjerkoli se pojavimo in delamo, se oglasijo ljudje, da bi tudi sami radi kaj naredili v svojem bivalnem okolju. Imajo dobre ideje, ki jih je vredno podpreti in legitimizirati," izkušnje posreduje Alenka Korenjak iz KD prostoRož, ki letos praznuje 15. obletnico delovanja na področju javnega urbanega prostora. Raziskujejo prostor in njegov pomen za lokalne prebivalce in družbo. Pozornost usmerjajo na pogosto spregledane javne prostore ter jih urejajo po meri prebivalcev in obiskovalcev mest.
Ker je ena od metod delovanja KD prostoRož neposredno sodelovanje s skupnostjo in njegova aktivna vloga, so to v primeru projekta Zunaj v društvu še konkretneje udejanjili. V sodelovanju z že omenjenim Inštitutom za politike prostora so razpis tako razprli za samoorganizirane majhne akcije prebivalk in prebivalcev. Navdušilo jih je, da so že v prvem letu prejeli kar 60 pobud, ki so jih predlagali Ljubljančani in Ljubljančanke. Za uresničitev v prihodnjih mesecih, natančneje vse do 15. septembra, so jih izbrali deset.
KD prostoRož, ki skupaj z IPoP – Inštitutom za politike prostora vodi projekt majhnih lokalnih akcij Zunaj, letos praznuje 15. obletnico delovanja na področju javnega urbanega prostora. Raziskujejo prostor ter njegov pomen za lokalne prebivalce in družbo. Pozornost usmerjajo na pogosto spregledane javne prostore ter jih urejajo po meri prebivalcev in obiskovalcev mest.
Od kina na prostem do nove klopi
Vloga prostoRož in IPoP v projektu Zunaj je strokovna pomoč pri izvedbi izbranih akcij in finančna podpora v višini 500 evrov za nakup materiala. Med akcijami je že omenjena prulska iniciativa za izboljšanje medsosedskih odnosov v bloku na Prijateljevi ulici, pri čemer bodo druženja lokalnega prebivalstva podpirali tudi v Šiški. Na košarkarskem igrišču na Ulici Ane Ziherlove bodo organizirali filmske projekcije. V kino na prostem bosta pobudnici akcije, ki sta sicer novinarki, ljudi privabili tudi z videom mnenj sosedov o njihovem ožjem zunanjem okolju. V drugem delu Šiške bodo uredili teraso v zapuščenem delu gozda. Na zelenici ob Gimnaziji Šiška bodo oblikovali prostor za druženje srednješolcev.
V središču mesta, za bloki na Trgu MDB, bodo prebivalci na zeleni površini zgradili voziček z igračami, ki bo za družine aktualen ob lepih dnevih. V Krakovem bodo posadili kostanj in postavili mizo za druženje na prostem.
V Zadobrovi bodo prebivalci uredili kar dva prostora. Iz majhnega gozda, skozi katerega vsak dan hodijo tamkajšnji osnovnošolci, bodo odstranili smeti in zasnovali prostor za druženje. V drugem bližnjem gozdu bo nastal kolopark oz. pump track za gorska kolesa.
V kompleksu Tobačna bodo osvetlili podhod, postavili stojala za kolesa in izboljšali dostop za pešce. Na Masarykovi bodo za čakajoče na avtobus ali vlak ob spregledanem zaklonišču do konca poletja postavili novo klop.
Avtorji bodo domačini
Posebnost projekta Zunaj je, da bodo vse od klopi do vozička za igrače in prostorov za druženje pod mentorstvom strokovnjakov tudi vizualno zasnovali kar prebivalci sami. Ob bolj materialnih iniciativah v prostor, kot je postavitev klopi, bodo naredili tudi načrt vzdrževanja.
"Ker še ne vemo, kakšni bodo končni dizajni intervencij, je projekt za nas izjemno razburljiv. Pri bolj arhitekturnih intervencijah se bodo prebivalci z MOL dogovorili, kaj na posameznem prostoru sploh lahko naredijo. Skladno s tem bodo potekala usklajevanja med potrebami uporabnikov prostora in občino," potek in pomen projekta predstavlja Alenka Korenjak.
Na košarkarskem igrišču na Ulici Ane Ziherlove bodo v okviru projekta Zunaj to poletje organizirali kino na prostem. Pobudnici akcije sta Barbara Svetek in Maja Žiberna.
Kako naprej?
Za letošnji testni projekt, ki neposredno podpira akcije prebivalcev v ljubljanskem javnem prostoru, sogovornici Alenka Korenjak in Zala Velkavrh pravita, da bodo izkušnje zelo pomembne za ponovitev projekta v prihodnje. Dunajski primer tovrstnega delovanja, kot pravita, pa kaže, kako pomembno vlogo ima to za dolgoročno seznanjenost posameznikov z vplivi in možnostmi sooblikovanja javnega prostora, njegove uporabe in razvoja.
"Takšne neposredne izkušnje so pomembne, da se naučiš delovati v javnem prostoru in se začneš zavedati, katere silnice vplivajo nanj," poudarja sociologinja Zala Velkavrh. Dodaja, da je to produktiven del procesa spoznavanja in preverjanja, tudi če se izkaže, da kaj ne deluje. "Mesto ni nespremenljivo, temveč se vseskozi spreminja. Tudi z majhnimi akcijami je mogoče videti, kaj deluje in kaj ne ter zakaj ne in kako je mogoče to spremeniti. Pomembno je spodbujati bolj igriv odnos do prostora," sklene Zala Velkavrh iz prostoRoža.
Preberite še:
1