Petek, 26. 10. 2018, 14.06
6 let
Zaradi Airbnbja je vse težje najeti stanovanje, v Ljubljani protest #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,19
17
Tudi v središču Ljubljane je vse več stanovanj, ki jih lastniki raje kot za dolgoročni najem oddajajo prek platforme turističnih nastanitev Airbnb. Zaslužki so tako praviloma višji, vendar kaj to pomeni za domačine in mesto? V Ljubljani je medtem potekal protestni shod Lublana je bulana: proti gentrifikaciji Ljubljane.
Mlad ljubljanski par je pred nedavnim od nepremičninske agencije po dveh letih bivanja prejel sporočilo o prekinitvi najemniške pogodbe, ki jo je sicer za dvosobno stanovanje v bližini Bavarskega dvora sklenil za nedoločen čas. Razlog? Lastnik se je odločil, da bo stanovanje raje oddajal turistom prek platforme Airbnb.
Zgodba temelji na konkretnih dejstvih, enako je tudi z občutki, ki so spremljali nastale okoliščine, kjer najemnika nista imela niti najmanjše želje ali potrebe, da bi iskala drugo domovanje. Primerno za dolgoročno bivanje sta namreč našla. Iskanje stanovanj za najem v Ljubljani pa tudi ni najbolj hvaležno in najlažje početje. Najemnine so visoke, stanovanja so pogosto v stanju, ki ne zagotavlja prave kakovosti bivanja, selitve pa so tako ali tako svojevrsten stres.
Mlad par, ki je zaradi višjega zaslužka, tega lastnikom prinaša oddajanje stanovanj v turistične namene, izgubil domovanje v središču mesta, pa ni osamljen primer. Eden od poznanih primerov je tudi, da je lastnica bodočega najemnika ob podpisu pogodbe mimogrede obvestila, da se je pravzaprav odločila, da jo bosta sklenila le za deset mesecev. Med poletjem bo stanovanje namreč raje dala na Airbnb, je pojasnila.
Nova delitvena ekonomija je prehitela mesta
Eden od ključnih elementov za življenje v mestu je ponudba dolgoročnih najemov stanovanj, svetovni ponudnik turističnih nastanitev Airbnb pa se zažira ravno v to, je jasen urbani sociolog Aidan Cerar iz IPOP – Inštituta za politike prostora. Tako pa je postal grožnja lokalnemu življenju številnih evropskih oziroma svetovnih mest.
Ta nova oblika ekonomije, delitvene ekonomije, se je v našem času zgodila zelo hitro in prehitela mesta ter države pri ustrezni regulaciji, o "airbnbizaciji" urbanih središč pravi sogovornik. "Airbnb je v petih letih iz skupnostne platforme, kjer si ljudje delijo domove, postal največji svetovni ponudnik turističnih namestitev. Na začetku se nam je vsem to zdel zelo dober primer novih ekonomij, ki izhajajo iz omrežja obstoječih virov in jih prek interneta povežejo v neko novo storitev – oddajo stanovanj, ki temelji na zaupanju," tudi pojasnjuje Aidan Cerar.
A v letih svojega delovanja je Airbnb na mesta pomembno vplival "predvsem zato, ker se je delež stanovanj, namenjenih lokalnim prebivalcem, za daljši čas na ta račun zmanjšal, saj so se lastniki odločili oddajati stanovanja turistom". Proti temu, kot je že zapisano, pa tudi Ljubljana ni imuna.
V letu 2013 je bilo v Ljubljani prek platforme Airbnb vsaj enkrat oddanih 151 stanovanj, lani 1.600.
Eden od ključnih elementov za življenje v mestu je ponudba dolgoročnih najemov stanovanj, svetovni ponudnik turističnih nastanitev Airbnb pa se zažira ravno v to, je jasen urbani sociolog Aidan Cerar iz IPOP – Inštituta za politike prostora.
Lunapark za turiste
To ni dobro ne za lokalne prebivalce kot tudi ne za mesto, poudarja urbani sociolog. Domačine zanimajo stabilni in dolgoročni najemi, to je pomembno tudi zato, da se prebivalci lahko vpnejo v sosesko, tako pa se oblikuje občutek skupnosti in se ustvarjajo sosedska razmerja.
Nasprotno pa je v primeru turističnih bivanj, kjer se ljudje vsakih nekaj dni v stanovanjih, oddanih prek Airbnb, menjavajo, tako je na ravni soseske nemogoče vzpostaviti določeno skupnost. "Če lokalna skupnost razpade ali se je primorana izseliti, ker ljudje raje stanovanja oddajajo turistom, ki plačajo več, pa turistični del mesta postane lunapark. Zbir ponudbe za turiste, ob tem pa izgublja svojo avtentičnost," dodaja Aidan Cerar.
Identiteta mesta, način življenja lokalnih prebivalcev, njihove navade in vzdušje posameznega urbanega prostora pa so prav to, kar praviloma iščejo turisti. In ko oziroma če to umanjka, na koncu to lahko odvrne tudi turiste.
Stanovanjske hiše, ki delujejo kot hoteli
Prav tako tudi ljudje niso zadovoljni, če njihove stanovanjske hiše delujejo kot hoteli. "Če je preveč stanovanj, ki jih v posamezni stanovanjski hiši oddajajo turistom, je ljudem neprijetno, ker ne poznajo več svojih sosedov. Na hodniku vsak dan srečujejo drugega, ki mu razlagajo, kako mora na primer ločevati smeti," posledice turistifikacije na mikroravni še navade sogovornik.
Turizem ni le grožnja mestu, temveč ga tudi bogati
Vendar pa stvari, kot podčrta Aidan Cerar, niso enoznačne. Turizem ni le grožnja za mesto, temveč obiskovalci urbani prostor tudi obogatijo. Za mesto je pomemben pretok ljudi, idej, kultur in življenjskih slogov.
"Ne nazadnje pa smo tudi sami kdaj pa kdaj turisti oziroma obiskovalci v mestu in v njem iščemo lokalno identiteto, všeč nam je, da smo čim bolj globoko vpeti v vsakdan posameznega okolja. Iščemo lokale, restavracije in kraje, kamor hodi lokalno prebivalstvo," dodaja Cerar. A težava je, ko se mesto začne prilagajati turistom in ko se turizem začne vplivati na dostopnost in ponudbo stanovanj za domačine, saj je to ena od najbolj bistvenih potreb ljudi v mestu. Zato je to tako boleče in pomembno področje, še dodaja strokovnjak z Inštituta za politike prostora.
Leta smo si prizadevali privabiti več turistov, nadaljuje sogovornik, ker jih je bilo nekoč pri nas malo. "Vendar se nam zdaj, ko smo bili v tem mogoče celo preveč uspešni, še ni uspelo vprašati, ali nima takšno število obiskovalcev že negativnega vpliva na vsakdanje bivanje v mestu."
Regulacije ne omejujejo ljudi, ki oddajajo dnevno sobo
Vprašanje, kako nastale razmere z vsemi prednostmi in slabostmi platforme Airbnb ustrezno reševati, je težko, je še jasen Cerar. Mesta še preizkušajo, kaj v tem kontekstu deluje in kaj ne. Obstajajo različni primeri, katerih cilj pa ni omejitev ljudi, ki oddajajo svojo dnevno sobo, temveč nakupovanje stanovanj v namene turističnih oddajanj.
S tem vprašanjem se na ravni regulacij in obdavčevanja tako konkretno ukvarjajo različna mesta, med njimi tudi Berlin, Amsterdam, Barcelona in Pariz.
Hitro povečanje turistov
V Ljubljani smo bolj kot klasični zgodbi genitrifikacije, tej smo priča v Londonu in New Yorku, kjer bogatejši sloji iz določenega dela mesta izrinejo revnejše, priča posledicam velikega povečanja turistov, še pojasnjuje Cerar.
Ker so ljudje v Ljubljani večinoma lastniki stanovanj, se selitve kljub temu, da so dolgoročni profitni najemi za številne vseeno edina mogoča rešitev stanovanjskega vprašanja, pri nas dogajajo redko. Spremljamo pa "posledice velikega povečanja turistov. Zaradi česar se središče mesta v ponudbi prilagaja turistom in ljudem, ki so v svojem prostem času prišli uživat v mesto. Ti trošijo več kot prebivalci v svojem vsakdanjem življenju. Tako je vse več lokalov, v katere Ljubljančani in Ljubljančanke ne bi zahajali". Past turistifikacije pa je tako razraščanje generičnih vsebin v mestu, čeprav, kot dodaja sociolog, v Ljubljani te težave še niso zelo velike.
"Čezmerno oddajanje stanovanj turistom za slovenski stanovanjski trg, ta je bil že pred tem daleč od dobrega delovanja, je slabo," poudarja sociolog Aidan Cerar (fotografija je simbolična).
Želeli smo si bolj živahno mesto, zdaj to postaja težava
Živo in polno mesto smo si pred desetimi leti želeli, poudarja Cerar. "V osemdesetih so se pisale knjige, kako je ob koncih tedna Ljubljana popolnoma prazna. Presenetilo nas, ker se je sprememba zgodila tako hitro. Vendar pa tega diskurza še nismo spremenili in smo tako še vedno v zgodbi, ki pravi, da je več boljše."
Leta smo si prizadevali privabiti več turistov, nadaljuje sogovornik, ker jih je bilo nekoč pri nas malo. "Vendar se nam zdaj, ko smo bili v tem mogoče celo preveč uspešni, še ni uspelo vprašati, ali nima takšno število obiskovalcev že negativnega vpliva na vsakdanje bivanje v mestu."
Ukrepi, ki mesto odpirajo ljudem, so sicer dobri, ob tem poudarja Cerar. Razpiranje javnega prostora, umikanje parkirišč ljudem, jih nekaj našteje. Zato bi bilo smiselno te, ki privabljajo ljudi, izvajati tudi v drugih delih mesta, kot so Bežigrad, Šiška in druga lokalna središča. "S podobnimi potezami torej v sodelovanju z ljudmi oblikovati prijeten javni prostor po meri človeka in ob tem razvijati vsebine, ki so bolj povezane z željami, interesi in značajem lokalne skupnosti."
Družbene razlike v prostoru
Kot je sklenil sociolog, je gentrifikacija zapleten pojem, saj lahko vsaka prostorska izboljšava že pomeni to. Recimo, da razbremenimo ulico parkiranih avtomobilov, jo namenimo ljudem, tam, kjer je bilo parkirišče, pa postavimo otroško igrišče. "To je dober ukrep, ki koristi lokalnim prebivalcem, vendar se zaradi tega zvišajo tudi najemnine in revni so se primorani odseliti. Je pa to skrajen primer, ki za Slovenijo ni značilen."
Bistvo je, da je gentrifikacija prostorska manifestacija družbenih razlik. Zoper razslojenosti v družbi pa se ne moremo boriti s prostorskimi ukrepi, temveč z javnimi politikami. "Ena izmed pomembnih politik, ki lahko zmanjša posledice gentrifikacije, je dobra stanovanjska politika, ki je Slovenija nima. Zaradi tega je čezmerno oddajanje stanovanj turistom za slovenski stanovanjski trg, ta je bil že pred tem daleč od dobrega delovanja, slabo."
Preberite še:
17