Zakaj Plečnikov podhod ne more zaživeti?

Včasih je bil Plečnikov podhod živa pešpot med starim in novim središčem Ljubljane. Prehod Park Zvezda povezuje s Plečnikovim trgom pred veleblagovnico Maximarket.

V šestdesetih letih, ko so v duhu takratnega urbanizma pešce v stremljenju k večji pretočnosti in ob podrejanju avtomobilskemu prometu potiskali pod zemljo, ga je oblikoval arhitekt Bitenc. Narejen je bil v sklopu gradnje arkad ob Slovenski cesti.

Prenova leta 2007, usmerjena k ponovni oživitvi Plečnikovega podhoda, je temeljila na dveh željah: obnoviti stopnišča in klančine ter na novo oblikovati podhod z lokali. Foto: Ana Kovač

Kakovostno zasnovan infrastrukturni javni prostor

Podhod tako predstavlja infrastrukturni javni prostor, ki je "izjemno kakovostno zasnovan, s tem ko se pot prek več različnih ambientov, usmeritev pogledov v zelenje in tematskih točk, povezanih z rimskimi izkopaninami, počasi spušča navzdol. Tudi z uporabo materialov, kot so kamniti zidci, granitni tlak, marmornate stene in kovina, je pripomogel k prijetnejšemu ambientu," pravi Alenka Korenjak iz skupine ProstoRož, avtoric prenove Plečnikova podhoda leta 2007. Perforirani kovinski stenski paneli, ki se raztezajo čez podhod, imajo več funkcij: v njih so svetila, smetnjaki in klopi, preprečuje pa tudi grafitiranje. Vsak drugi panel se lahko odpre, tako bi se podnevi za njim razkrila izložba lokala, ponoči pa zaprte površine stekla ščitijo. Tako so pred desetimi leti arhitektke iz skupine ProstoRož zasnovale preureditev tega infrastrukturnega javnega prostora z mislijo na dejavnosti, ki bi se tu lahko odvijale. Foto: Ana Kovač

Od papirnice do ribarnice

Že v začetku so bili v njem urejeni tudi lokali, skozi čas pa so se tam odvijale različne dejavnosti, od papirnice, galerije, ribarnice do fotografske galerije. Še pred slabima dvema desetletjema se je mogoče spominjati tudi lokala in trgovin, vendar pa so te sčasoma propadle, stene so prekrili grafiti, omet je odpadel in luči so bile razbite, je skupina ProstoRož na svoji strani popisala stanje pred njegovo prenovo.

Cilj projekta leta 2007 je bil, da Plečnikov podhod ponovno oživi in ob povezavi za pešce mimoidočim prek lokalov in trgovin ponudi družabne, komercialne in druge vsebine, ljudi pa tam za nekaj časa tudi zadrži. Takrat so imeli tudi zamisel, da bi tam svoja vrata spet odprla tudi fotografska galerija.

Vendar pa Plečnikov podhod z nekoč vrsto dejavnosti v zadnjih desetih letih ni zaživel. V čakanju na nove dogodke je spet postal "utrujeni" mestni prostor, propadajoč mestni kraj.

V društvu ProstoRož močno podpirajo pobudo za temeljitejšo prenovo podhoda, dozdajšnje težave pa bi lahko rešila "pridobitev gradbenega in uporabnega dovoljenja za vzpostavitev programa". Foto: Ana Kovač

Nerazumljivo vztrajanje upravne enote

Podžupan ljubljanske občine Janez Koželj pravi, da je razlog za to v "(…) nerazumljivem vztrajanju upravne enote, da v podhodu zaradi prenizke višine stropa ni mogoče dovoliti nobene dejavnosti, ki bi potrebovala uporabno dovoljenje. Dolgoletna prepričevanja uradnikov/-ic, da so bile v šestdesetih in sedemdesetih letih v podhodu različne trgovine (prodajalna cokel, ribarnica) in druge dejavnosti (fotografska galerija, fotokopirnica), ne pomagajo, ker nam tega kljub pričam brez materialnih dokazov preprosto nočejo verjeti. V zadnjih desetih letih smo spodbujali več najemnikov, da bi vztrajali pri prostoru in soseščini primerni dejavnosti. Danes razmišljamo o možnosti, da bi v prenovljenem podhodu uredili vsaj varno kolesarnico." Prisotnost ljudi v podhodu prispeva k temu, da so ti javni prostori "prijetnejši, svetlejši in manj vandalizirani". Foto: Ana Kovač

Alenka Korenjak iz skupine ProstoRož o sedanjem stanju v podhodu pravi: "Čeprav je bilo v času prenove leta 2007 vloženo veliko truda, da bi lokali v podhodu pridobili uporabna dovoljenja, se tega takrat ni dalo razrešiti. Nesrečen splet okoliščin je tudi to, da je zelo kmalu po prenovi podhod z ene strani postal zaprt, saj je sledila prenova Kongresnega trga. V tem času je zato spet propadal." Zato v društvu ProstoRož močno podpirajo pobudo za temeljitejšo prenovo podhoda, dozdajšnje težave pa bi lahko rešila "pridobitev gradbenega in uporabnega dovoljenja za vzpostavitev programa".

Ta bi zagotavljala prisotnost ljudi v podhodu, s čimer bi bili prostori "prijetnejši, svetlejši in manj vandalizirani", še pravi arhitektka. Prvi pozitiven korak v tej smeri je že izhod iz garažne hiše, ki je speljan prek podhoda, za konec dodaja arhitekta.