Sobota, 8. 7. 2023, 22.19
9 mesecev, 2 tedna
Intervju s stevardeso letalske družbe Emirates Hano Brvar
Je življenje v Sloveniji vredno zamenjati za luksuzni Dubaj? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,31
Za 28-letno Hano Brvar je bilo najtežje obdobje v času covida-19, ko ni mogla zapustiti Dubaja.
28-letna Hana Brvar se je pred štirimi leti povsem naključno odločila, da zapusti Slovenijo in se kot stevardesa pridruži eni največjih letalskih družb na Bližnjem vzhodu. Takrat se je njeno življenje povsem spremenilo, saj je domače mesto Zagorje ob Savi zamenjala za trimilijonski in luksuzni Dubaj. Kot je povedala v intervjuju za Siol.net, vsaka stevardesa začne delati v ekonomskem razredu, ona pa je zdaj napredovala v poslovni razred. Razkrila je tudi, koliko okvirno zasluži stevardesa letalske družbe Emirates: "V ekonomskem razredu dobiš med 2.500 in tri tisoč evri neobdavčene plače, v poslovnem pa še malce več."
Stevardesa letalske družbe Emirates je postala leta 2019.
Kdo je Hana Brvar?28-letna magistrica prava iz Zagorja ob Savi že štiri leta dela za največjo letalsko družbo na Bližnjem vzhodu, družbo Emirates.
Študij prava je zaključila na Evropski pravni fakulteti, kjer je leta 2021 tudi magistrirala. Kot pravi, stevardesa ne namerava ostati dolgo, saj se želi preseliti nazaj v Slovenijo in si tukaj ustvariti družino.
Obiskala je že kar 74 držav, med njenimi najljubšimi sta Nova Zelandija in Avstralija, želi pa si obiskati tudi Islandijo in Antarktiko, kamor njena letalska družba sicer ne leti.
Z njo smo se med drugim pogovarjali o začetkih sodelovanja z eno največjih letalskih družb na svetu, pomembnosti videza stevardese, zaslužku in vseh ugodnostih, ki jih ima, življenju v Dubaju ter nevarnostih, ki jo vsakodnevno spremljajo na letalu.
Že nekaj let vas lahko na družbenih omrežjih spremljamo v vlogi stevardese letalske družbe Emirates. Zakaj je magistrica prava želela postati stevardesa?
Tega nisem nikoli želela, to ni bil nikoli moj načrt. V začetku leta 2019 mi je mami poslala povezavo do objave, da bodo imeli Emirati v Mariboru "open day" (dan odprtih vrat, op. p.). To je bilo čez kakšen mesec, jaz sem bila ravno sredi izpitnega obdobja, zaključevala sem magisterij na evropski pravni fakulteti in se enostavno nisem imela časa ukvarjati s tem vprašanjem. Ni bilo časa za razmišljanje o tem, da si svet obrnem na glavo. Mami me je vsak dan spraševala, ali sem si mogoče premislila, in me spodbujala, naj grem. Dejansko sem si premislila zadnji dan in šla, zato da bo mami rekla, da sem vsaj poskusila, da bo mami vesela. In mi je uspelo in zdaj sem tukaj.
Lahko na kratko opišete, kako se je začela vaša zgodba z Emirati?
Obstajata dve vrsti dneva odprtih vrat. Kolikor vem, imamo v Sloveniji samo takega, na katerega enostavno prideš in zanj ne potrebuješ vabila. Na spletni strani imajo točno napisano, kaj moraš prinesti s sabo – fotografije, življenjepis ipd. Na avdiciji ti dajo različne naloge, ocenjujejo pa te predvsem na podlagi tega, kako ti sodeluješ v ekipi. Pomemben je ekipni duh, kako poslušaš druge, kako znaš voditi druge in jih hkrati podpiraš pri njihovih idejah. Vse poteka v angleščini, zato je znanje angleškega jezika največji pogoj. Znanja o letalski industriji pa na avdicijah ne potrebuješ. Jaz nisem imela pojma o tem (smeh, op. p.).
Med njenimi najljubšimi državami, ki jih je že obiskala, je Avstralija. Tam je pred kratkim prvič v rokah držala koalo.
Kako je potekalo šolanje za stevardeso?
Gre za ogromen spekter znanja, za katerega verjamem, da mi bo prišel prav skozi vse življenje, sploh glede medicinskih zadev. Šolanje je zelo intenzivno, saj poteka dva meseca vsak dan. Vsak dan si sledijo tudi izpiti, tako praktični kot teoretični. Začne se z znanjem o letalu, kaj pomenijo določeni signali, na primer kako ukrepati v primeru požara ali evakuacijskega postopka, nato sledi znanje o varovanju, kako nekoga vkleniti, kaj narediti v primeru terorističnega napada ipd. Pomembno je tudi znanje medicine, saj se ne letalu lahko zgodi karkoli. Vedeti moraš, kako ukrepati, če se nekdo opeče, če kdo komu odseka roko ali če nekdo začne rojevati. Seveda je velik poudarek tudi na strežbi. Šolanje je zelo zanimivo, ampak res naporno.
Kdo vse je primeren za stevardeso?
Je videz pomemben?
Ne, jaz mislim, da ni. Ko prideš v podjetje in začneš leteti, so precej strogi standardi za frizuro in make-up, zato mislim, da videz ni pomemben, da te sprejmejo. Je pa res, da imajo za "open day" na spletni strani zapisano, kako se moraš obleči in urediti. Jaz sem se takrat uredila nekako tako, kot se zdaj za na letalo, torej sem si lase spela v figo, naredila make-up in oblekla eleganten kostim. Smo pa vseeno v muslimanski državi, tako da je treba biti previden s kakšnimi globokimi izrezi in kratkimi krili (smeh, op. p.).
Kot pravi, je leteti na Japonsko "vedno dobra ideja".
Je to nekaj, kar lahko delaš vse življenje?
Za nekatere je oziroma velja nekakšna omejitev, da lahko delaš do 50. leta. Po 50. rojstnem dnevu greš, ampak jaz si sebe v tej službi ne znam predstavljati vse življenje, sploh ko bom enkrat imela družino. Imam ogromno sodelavk, ki imajo otroke in jih kličejo nekaj minut pred poletom, da pridejo domov čez dva dneva. Potem prideš domov za en dan in spet greš. Jaz si ne predstavljam takšnega življenja, za zdaj pa je to enkratna izkušnja.
Če pogledamo vaša družbena omrežja, je vaše življenje videti precej sanjsko. Pa je res?
Kar objavljamo na družbena omrežja, se lahko zelo filtrira. Vsaka služba ima pluse in minuse in moja pride z ogromno plusi, pa tudi z ogromno minusi. Res je, da vidim svet in sem vsak teden na drugem koncu sveta, ampak zame je največji minus to, da ne morem biti s svojo družino. V Slovenijo pridem enkrat, maksimalno dvakrat na leto za nekaj dni, kar je zame premalo. Poleg tega si v Dubaju ustvariš nek svoj krog ljudi in imaš prijatelje, ampak tudi ti letijo, kar pomeni, da ko boš ti v Dubaju, njih po vseh verjetnosti ne bo, tako da si spet sam. Čeprav si vedno med ljudmi in ves čas letiš, je življenje tukaj zelo osamljeno. Vedno namreč letiš z drugimi ljudmi, ni neke konstante, da bi lahko navezal konkretne stike. Imaš prijatelje, ki jih vidiš bolj redko.
Verjetno je težko imeti tudi ljubezensko razmerje. Je sploh mogoče?
Ne vem, ali sem prava oseba za to vprašanje (smeh, op. p.). Če obe osebi delata za isto podjetje in razumeta drug drugega, se da. Je pa res, da se vidita zelo redko.
Bi bil popoln partner stevardese lahko pilot?
Ne (smeh, op. p.). Zame osebno ne, saj, kot pravim, ko bom enkrat pustila to službo in bom imela svojo družino, bi rada imela partnerja, ki bo ob meni. Zame to (pilot, op. p.) ni nekaj atraktivnega.
Velik poudarek pri šolanju za stevardeso je na strežbi.
Kaj počnete, ko ste prosti?
Rada imam nek ritem, saj ko sem na letalu, je zmešnjava. Včasih delam in jem ponoči, nato sem na drugem koncu sveta, kjer je 12 ur časovne razlike. Zato imam rada nek ritem vsaj takrat, ko sem v Dubaju. Načeloma grem zjutraj v fitnes, popoldne grem mogoče na bazen, vmes pa operem oblačila in prepakiram za naslednji polet. V Dubaju sem maksimalno dva dneva v kosu. Je pa res, da se zdaj začenjajo takšne temperature, da se bom raje držala svoje sobe in klime, bazen skoraj ne pride več v poštev. Tako da je v Dubaju čez poletje nekaj omejitev (smeh, op. p.).
Kako ohranjate energijo in ostajate budni? Verjetno spijete veliko kave?
Kava in energijski napitki ne pomagajo več. Tudi če spijem veliko skodelico črne kave, lahko čez pet minut zaspim kot dojenček. Enostavno se moraš zamotiti. Včasih se zgodi, da grem od doma pozno zvečer, letim v neko državo in grem takoj nazaj. Nekako se moraš organizirati. Običajno se prisilim, da se, čeprav sem vso noč pokonci, zjutraj zamotim in grem v fitnes. Ne zato, da bi karkoli naredila, ampak le zato, da ostanem budna, popoldne pa grem spat, da sem spočita za naslednji nočni polet. Ritem je zelo zmešan, ni neke konstante.
Je tudi ljubiteljica športa, saj veliko svojega prostega časa preživi v fitnesu.
Je delo stevardese kdaj tudi nevarno?
Na letalu se lahko zgodi marsikaj, ampak meni, trkam, se neke res hude stvari še niso zgodile. Nekako me pomirja dejstvo, da smo res dobro izšolani, kako ukrepati v najrazličnejših situacijah, tako da se mi zdi, da bi sama znala ukrepati. Poleg tega pa vem, da ne bi bila sama, saj je na letalu ekipa, s katero delamo skupaj in znamo rešiti marsikatero situacijo. Je pa res, da o teh stvareh nočem razmišljati in ne razmišljam, saj sem preveč v zraku, da bi se obremenjevala s tem.
Ker spoznate ogromno ljudi, se vam je verjetno že zgodilo kaj nenavadnega. Kaj je najbolj bizarna stvar, ki se vam je zgodila kot stevardesa?
Enkrat se mi je zgodilo, da nam je potnik v kuhinjo prinesel straniščna vrata, saj jih ni znal odpreti in jih je enostavno snel. Sicer se pa na vsakem poletu zgodi kaj bizarnega. Smo že vajeni. Se mi je zgodilo tudi, da je potnik želel naročiti McDonaldsov hamburger. Na letalu imamo možnost veganskih in vegetarijanskih jedi, ampak jih je treba naročiti vnaprej. Večinoma se zgodi kaj simpatičnega.
Kot je izpostavila, se na letalu lahko zgodi marsikaj, pri čemer jo pomirja dejstvo, "da smo res dobro izšolani, kako ukrepati v najrazličnejših situacijah".
Kakšen pa je odnos potnikov do stevardes?
To je zelo odvisno od tega, kam letiš. Evropski poleti in Evropejci so boljši, saj so zelo spoštljivi do drugih ljudi, medtem ko te recimo Afričani vlečejo za rokav, tleskajo s prsti in podobno. Tega se moraš pač navaditi, saj so kulture in navade drugačne. V Indiji imajo zelo visoke zahteve in standarde, vse hočejo takoj, čeprav strežemo 400 osebam hkrati. Ampak ko greš enkrat v Indijo in bivaš v njihovih hotelih, vse to razumeš. Tam imajo namreč res visoke standarde strežbe.
Odvisno je torej od tega, kam letiš, vsaka država ima svoje posebnosti in včasih je lahko res grozno. Priznam, da me je neka gospa nekoč spravila v jok. Lahko je kar brutalno, je pa po drugi strani polno lepih trenutkov. Pred kratkim sem letela iz Japonske v Dubaj in na letalu je bila šestletna deklica brez staršev, ki je je bilo zelo strah, zato sem jo med turbulenco ves čas držala za roko in jo poskušala pomiriti. Na koncu poleta sem jo šla še enkrat pozdravit in se mi je zahvalila. Takšne stvari potem odtehtajo vse slabe trenutke.
Ste na letalu že stregli kakšni znani osebi?
Stregla ne, sem jih pa nekaj spoznala. To se zgodi predvsem na poletih v prvem razredu, sploh če gremo v New York ali Los Angeles, ko z nami letijo številni slavni – od Willa Smitha in Tommyja Hilfigerja do Rebel Wilson. Te informacije vedno poskušamo obdržati zase, saj razumem, da kupiš vozovnico za prvi razred, ker želiš imeti več zasebnosti. To spoštujem in ne preverjam, v kateri kabini so. Je noro, da vem, da so nad mano, ne bom pa silila v njih.
Sem pa tudi v ekipi za "bussines promotion", tako da hodim po večjih dogodkih po vsem svetu in predstavljam našo letalsko družbo. Zadnji izmed teh večjih dogodkov je bil Pokal FA, kjer sem spoznala nogometaše Manchester Cityja in Manchester Uniteda. Nekaj dni pred tem sem v Dubaju stregla tudi šejkom. Sem pa pri teh zadevah še vedno malce živčna, saj sama sebi ne zaupam stoodstotno.
Po štirih letih dela za letalsko družbo Emirates je iz ekonomskega razreda napredovala v poslovni razred.
Kot ste omenili, smo vas lahko pred kratkim videli v glavni vlogi za reklamo za Pokal FA. Kako vam je to uspelo?
Na nogometni stadion v Wembley je šlo šest deklet. Kako izberejo, kdo bo delal na določenih dogodkih, ne vem točno. V tem primeru so recimo izbirali dekleta iste višine, ki se glede na videz čim bolj razlikujemo. Nisem vedela, da bom morala tudi govoriti, to so mi povedali deset sekund pred začetkom snemanja. Ampak res nora izkušnja. Moj prvi takšen dogodek je bil na Portugalskem, in sicer za lizbonski derbi med kluboma Benfica in Sporting. Že tam je bilo na stadionu 62 tisoč ljudi, štiri dekleta pa smo šle na sredino igrišča, kjer sem razmišljala le to, da se ne bom spotaknila (smeh, op. p.). Zdaj na Wembleyju pa je bilo 90 tisoč ljudi. Ne vem, kako mi uspe. Zadnja leta se je zgodilo res ogromno stvari.
Koliko poletov je že za vami?
Tega podatka nimam, sem pa rekla, da bom podjetje Emirates, preden bom dala odpoved, prosila, da mi pošljejo podatke, koliko poletov sem opravila ter koliko ur in milj sem preletela. Na steni stanovanja v Dubaju imam tudi zemljevid držav, ki jih spraskaš, ko jih obiščeš, ampak sem hitro obupala, ko je bilo treba spraskati ZDA in Kanado. Imam pa mobilno aplikacijo, kamor vpisujem države, ki sem jih že obiskala. Trenutno je na tem seznamu 74 držav. Na mesec naredim približno osem ali devet poletov, delam pa že štiri leta. Če bi to preračunala, bi mogoče dobila neko okvirno številko.
Katera od držav, ki ste jih obiskali, vas je najbolj navdušila?
Zelo rada imam Novo Zelandijo in Avstralijo, lepi sta tudi Japonska in Koreja, New York pa bo vedno moje najljubše velemesto. Vsaka država ima svoje posebnosti. Običajno imam 24 ur časa, da si državo ogledam, tako da si jo največkrat zapomnim po določenih detajlih. V Južni Afriki sem imela zelo dobro izkušnjo, predvsem v Cape Townu, kjer sem videla najlepši sončni vzhod, medtem ko je ta država sicer ekstremno nevarna. Tam ne bi živela in nikakor ne smeš iti sam ven sredi noči. Je pa res lepo. Na svojem seznamu držav, ki jih želim obiskati, imam pa Islandijo, kamor naša letalska družba ne leti, in Antarktiko. Problem je v tem, da nimam časa, da bi ti državi obiskala.
Pred kratkim smo jo lahko videli v glavni vlogi reklame za Pokal FA.
Vas je katera od držav, ki ste jih obiskali, razočarala?
V vsako državo grem z določenimi pričakovanji. V Indijo recimo ne bom šla s pričakovanji, ki jih imam za Novo Zelandijo. Vse te lahko preseneti v pozitivnem smislu. Vedno, ko potujem v Bangladeš, mi je hudo, saj je v ozadju glavnega mesta Dake vedno neka žalostna slika. Mi vedno spimo v noro lepih hotelih z odlično strežbo, fitnesom in bazenom na strehi, ko pogledaš skozi okno, pa vidiš tamkajšnje realno življenje, ki je kruto, kar je hudo videti. Ne zdi se mi pošteno, zakaj sem jaz v tistem lepem hotelu in gledam krave, ki hodijo po cesti. Če želiš, lahko vidiš zelo realno sliko sveta. Lahko pa ostaneš v hotelu, greš na masažo in se ne zanimaš, kaj se dogaja okoli tebe. Tako imaš lahko svet v ekstra lepi podobi. Ampak to nisem jaz. Rada vidim turistične točke, še raje pa grem med ljudi in vidim realno sliko neke države.
Kako sploh ohranjati stike z družino in predvsem prijatelji? Ste zaradi selitve v Dubaj izgubili stike s kom?
Prav gotovo ni enako, kot je bilo, nisem pa nikoli imela ogromnega kroga prijateljev, raje imam nekaj res pravih. Lahko rečem, da smo si s tistimi, s katerimi smo si bili najbližje takrat, ko sem zapustila Slovenijo, blizu še danes. Je drugače, saj smo vsak na svojem koncu sveta. Ena prijateljica ima že otroke, jaz letam po svetu, druga prijateljica se je preselila v Edinburgh, tretji je že poročen. Vsak ima tako različen stil življenja, zato sem res vesela, ko se lahko ujamemo in poklepetamo. Ko grem domov, jih vedno poskusim obiskati, čeprav imam zelo malo časa.
Koliko pa zasluži stevardesa?
Mislim, da je podatek objavljen na spletni strani letalske družbe. Naša plača vključuje osnovno plačo in plačo iz ur letenja. Osnovna plača je odvisna od poleta, kdaj si se letalski družbi pridružil, zaradi inflacije, ure letenja pa so odvisne od razreda, v katerem delaš. Vedno začneš v ekonomskem razredu, kjer imajo malce nižjo plačo kot jaz, ki zdaj po več letih delam v poslovnem razredu. Osnovna plača, ki jo dobimo vsi, je dobrih 1.100 evrov. To je tisto, kar dobiš vsak mesec, ne glede na to, koliko letiš. Mesečno preletimo približno sto ur in za vsako uro dobimo približno 17 evrov, kar nanese še dobrih 1.700 evrov. Odvisno je predvsem od tega, v katerem razredu delaš. V ekonomskem razredu recimo dobiš med 2.500 in tri tisoč evri neobdavčene plače, v poslovnem pa še malce več.
Junija letos se je prvič povzpela na Veliki kitajski zid.
Kakšne ugodnosti vaše delo še vključuje?
Kar zadeva bivanje, sem jaz že vsa štiri leta v nastanitvi podjetja, kjer imam sicer dve sostanovalki, ampak ne plačujem ničesar. Pokrito imam bivanje, elektriko in vodo, plačam samo telefon, internet in hrano. Ko službeno letim v neko državo in tam ostanem, je bivanje v hotelu pokrito. Dobim tudi dnevnico, ki je odvisna od tega, kam letim in koliko časa tam ostanem. Odvisno je tudi od tega, koliko obrokov tam potrebuješ. Nekaj denarja lahko zaslužiš tudi z dnevnicami, lahko pa greš konkretno v minus (smeh, op. p.). Če se želiš izseliti iz nastanitve podjetja v Dubaju, se tudi lahko. Je pa pogoj, da kupiš stanovanje ali pa se poročiš in ga najameš. Tako da jaz ostajam v stanovanju podjetja (smeh, op. p.). Nisem niti nikoli načrtovala, da bom tukaj ostala toliko časa in nisem razmišljala o tem, da bi kupila stanovanje, zdaj pa ne vem več. Ne vem, kam me bo vse skupaj pripeljalo.
Koliko časa nameravate še biti stevardesa in kaj sledi?
Ko sem zapustila Slovenijo, sem mami obljubila, da se vrnem po enem letu, zdaj pa so minila že štiri leta. V bistvu sem že načrtovala, da dam odpoved. Zame najhujše obdobje je bilo v času covid-19, ko nisem smela zapustiti Dubaja in nisem smela vstopiti v Slovenijo. Takrat je bilo res težko in sem bila pripravljena dati odpoved čisto vsak dan. Nato sem rekla, da če sem potrpela že toliko časa, bom potrpela vsaj eno pogodbo, ki se sklene za tri leta, in bom po treh letih dala odpoved. Ampak se to ni zgodilo. Lani se je vse odprlo in se res začelo dogajati, tako da so me nekako obdržali. Zdaj pa ne vem več, kako bom odšla (smeh, op. p.).
Se želite ustaliti in si ustvariti družino?
Moj cilj je bil vedno priti nazaj v Slovenijo in imeti družino. Slovenija je zame še vedno najljubša država. Kljub temu, kaj vse sem že videla, je Slovenija kar super. Ne vem pa, kaj točno sledi. V tem trenutku sem malce zmedena. Kot je bilo težko iti iz Slovenije in priti v Dubaj, vem da bo težko tudi zapustiti Dubaj in iti nazaj v Slovenijo. Kljub vsemu sem si ustvarila nek svoj stil življenja, na katerega se navadiš. Ko se tega navadiš, je življenje zelo udobno. Sicer je služba zelo naporna, ampak živeti v Dubaju, čeprav mi ni idealno, saj mi manjkajo Slovenija, svež zrak, zelena barva, gore, sneg in zima, je udobno. Vse imaš pri roki. Če se ti ne ljubi iti v trgovino, lahko pokličeš in ti stvari prinesejo v stanovanje. Če domov prideš pozno, so trgovine odprte 24 ur na dan. Če ti zmanjka bencina, ti ga pripeljejo na dom. Je res udobno, ampak ko pogledaš skozi okno, je pa vse rjavo (smeh, op. p.).
Ko bo zapustila Dubaj in službo stevardese, se Hana Brvar namerava vrniti v Slovenijo.
Preberite tudi:
