#dopustujdoma
Petek, 11. 8. 2017, 13.30
3 leta, 11 mesecev
Grad pri Moravčah, ki je družinski dom in hkrati znamenitost
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,30
Peter Pirnat je predstavnik tretje družinske generacije, ki ima v lasti grad Tuštanj pri Moravčah. Na dvorcu je odraščal, zdaj pa na njem živi z ženo in tremi sinovi. Za grad pravi, da je velika skrb in obveza, a si hkrati življenja brez tega niti ne predstavlja. Stavbno dediščino z ženo obnavljata, v svojem domu prirejata poroke, obiskovalcem pa z veseljem pokažeta tudi njegov muzej.
Grad Tuštanj, kjer danes v atriju potekajo poroke, poleti v njem organizirajo tudi koncerte.
Začetek zgodbe o gradu Tuštanj pelje v leto 1490, ko je bil zgrajen. Prvotna oblika stavbe je bila drugačna od današnje. Arkadni hodniki so bili najprej leseni, kasneje zidani, Peter Pirnat pa jih je leta 1993, ko so bili tik pred porušenjem, temeljito prenovil. "V Valvasorjevem času so jih dozidali, vendar brez pravih temeljev, zato se je vse posedalo. To smo morali statično sanirati," pripoveduje današnji lastnik gradu.
Leta 1671 ga je njegov tedanji lastnik Franc Bernard grof Lichttenberg prezidal in takrat je dobil obliko, ki jo poznamo danes.
Petra in Peter Pirnat vrata svojega doma odpirata tudi za obiskovalce, ki si lahko tam ogledajo muzej pohištva in drugih elementov notranje opreme vse od 17. stoletja. Najpogosteje pa organizirata poroke.
Poroka grofice in vrtnarja
Grofje Lichttenberg so bili njegovi lastniki vse do leta 1800, ko je grad do leta 1854 prišel v roke grofov Schariji. To je tudi obdobje, ko v njegovo zgodovino sčasoma vstopi družina Pirnat, ki je še vedno lastnica stavbe.
"Z zadnjo grofico nemško-italijanske rodbine Scharija, Maksimilijano Scharija, se je leta 1853 poročil moj praded Luka Pirnat, ki je bil grajski vrtnar," o družinski preteklosti pripoveduje Peter Pirnat.
Grofica je bila od Luke Pirnata, vrtnarja kmečkega rodu, ne le višjega rodu, temveč tudi starejša, in to kar 19 let. Skupaj sta na gradu živela 17 let, vse do njene smrti. Po smrti grofice Maksimilijane, s katero nista imela otrok, je grad postal last Luke Pirnata. Ta se je kasneje poročil s sosedo Ano Resnik, s katero sta imela šest otrok. "V spomin na ljubezen do prve žene je praded enega od svojih sinov poimenoval Maks."
Vhod v grad Tuštanj, pred katerim stoji tudi 350-letna platana. Objekt so zgradili leta 1490, o čemer pričajo grbi nad vhodnim portalom gradu.
Iz vojske v službo, nato na grad
"Luka Pirnat je bil sposoben in izobražen kmečki fant, obvladal je nemški jezik. Pred nekaj leti smo odkrili pisma, v katerih sta si dopisovala z Maksimilijano. Na tak način smo lahko rekonstruirali zgodbo, kako se je sploh zgodila za tiste čase nenavadna poroka," pripoveduje vrtnarjev potomec.
Z zadnjo grofico nemško-italijanske rodbine Scharija, Maksimilijano Scharija (na desni), se je leta 1853 poročil grajski vrtnar Luka Pirnat. Po njeni smrti je grad prešel v njegove roke in tako ostal v družini Pirnat.
"Maksimilijana Scharija je pradeda spoznala na sosednjem gradu Krumperk, kjer je delal kot grajski vrtnar, in se vanj zaljubila. Ker je Luka kot kmečki fant moral v vojsko in ker ga je pred tem lahko obvarovalo lastništvo kmetije, je grofica Maksimilijana v želji, da se vrne iz vojske in poroči z njo, njegovega strica pripravila do tega, da je svojo kmetijo za dve leti prepisal nanj. Luka se je tako vrnil iz vojske, za nekaj časa je nato odšel v službo in na izpopolnjevanje v Ljubljano, leta 1853 pa ste poročila. Grofica je bila takrat stara okoli 40 let."
Ljubezen v pismih
Pisma, po katerih je mogoče spremljati razvijanje odnosa med grofico in vrtnarjem, kažejo stopnjevanje njune ljubezni, pravi Peter Pirnat. Pred skupnim življenjem sta si dopisovala dobrih pet let.
"Najprej jo je naslavljal moja ljuba prijateljica, na koncu pa ji je že pisal moja ljubezen. Na začetku sta si dopisovala v nemščini, saj jo je Luka znal dobro, kar se vidi iz pisem, nato v slovenščini."
Iz dokumentov je razvidno, da je bil grad v prvotni obliki drugačen od današnjega. Arkadni hodniki so bili leseni in tudi oblika zgradbe se je skozi stoletja spreminjala. V letih 1667 in 1671 ga je tedanji lastnik Bernard grof Lichttenberg popolnoma prezidal, takšen pa se je ohranil do danes. Leta 1993 se je njegov zdajšnji lastnik Peter Pirnat lotil njegove prenove.
Od zapuščenega gradu do njegove osvežitve
Ko je praded današnjega lastnika gradu Tuštanj prišel sem, je bilo gospostvo v slabem finančnem stanju, objekt pa je propadal, opisuje Peter Pirnat. "Maksimiljanin oče je bil kvartopirec, ni bil pravi gospodar. Leta 1848, ko se je zgodila zemljiška odveza (ukinitev podložništva in odprava graščinskega gospostva nad zemljišči, lastniki kmečkih posestev so postali njihovi popolni lastniki, op. a.), ni bilo več dajatev. Grad je moral drugače živeti, če so ga hoteli vzdrževati. Praded je kot gospodar postavil nov hlev, grad obnovil in posestvo postavil na noge."
Leta 1866, ko so ustanovili občino Moravče, je postal tudi prvi moravški župan, še pripoveduje sogovornik. "Veliko gradiva, dokumentov o ustanovitvi občine in njegovega županovanja hranimo na gradu." Pirnatov arhiv listin, na primer urbarji, je bogat. Najstarejši dokument v njem ima letnico 1528.
Arhiv listin na gradu Tuštanj je obsežen, najstarejša med njimi ima letnico 1528.
Grad Tuštanj v občini Moravče je kulturno zaščiten
V Register nepremične kulturne dediščine je vpisanih 29.863 enot, med njimi je 535 enot grajske arhitekture, kar vključuje gradove, dvorce, utrdbe, grajske pristave …
Informativni podatki o lastništvu gradov, dvorcev in graščin, ki vključujejo tudi razvaline in arheološka najdišča, pa so naslednji: 77 jih je v državnih, 154 v občinski in 183 v zasebni lasti, za 122 enot pa ni podatka.
Grad Tuštanj se lahko pohvali tudi z bogato zbirko originalnega pohištva, keramike, stekla in drugih elementov notranje opreme iz različnih obdobij vse od 17. stoletja. Zbirko si je mogoče ogledati v muzejskih sobah v enem delu zgornjega trakta stavbe.
Bogata premična dediščina
Na gradu je ohranjeno tudi veliko izvirnega pohištva, porcelana, slik, stekla in druge notranje opreme iz različnih obdobij, vse od 17. stoletja. Vse to predstavljajo v muzejskih sobah, ki zasedajo enega do traktov v nadstropju. To si obiskovalci lahko ogledajo predvsem ob sobotah in nedeljah, ko je grad odprt za javnost, med tednom pa je vse več obiskov šolskih skupin. Za vodstvo teh skrbi Petra Pirnat, žena dediča grajske stavbe.
Iz Ljubljane na grad
Za razliko od Petra, ki je na gradu odraščal, se je Petra na grad Tuštanj preselila iz Ljubljane. Na vprašanje, kakšen je bil ta preskok, odgovarja: "Sama ga niti ne dojemam kot grad, temveč kot naš dom. Rečem mu velika hiša. Marsikdo ga poimenuje hiša strahov in sprašuje, ali kaj straši. A tu je realno življenje, ki je idilično za odraščanje otrok. Veliko je prostora in tu lahko počnejo marsikaj. Raziskujejo stare sobe, del, kjer je odraščala moževa družina, pregledujejo stare fotografije. To je zanje zanimivo." Drugače velja za muzejski del gradu, pravita Pirnatova.
"V naši družini je vedno obstajalo spoštovanje do dediščine. Sobe s starim pohištvom in predmeti so bile vedno pod ključem, tudi zaradi drugih ljudi, ki so sem spotoma zašli. Prednikom se lahko zahvalim, da so znali ceniti dediščino in je tudi po vojni niso razprodali." Grad Tuštanj ima tudi to posebnost, da nikoli ni bil nacionaliziran ali požgan, dodaja Peter Pirnat.
Grajski park
V notranjosti gradu, kjer so ohranjeni originalni lesen pod in stropi, v določenih sobah je vidna in restavrirana tudi stenska poslikava, si je mogoče ogledati muzejsko zbirko izvirnega pohištva, keramike in stekla ter drugih elementov notranje opreme.
Sobe so opremljene s pohištvom v stilih bidermajer in klasicizem, nekaj pa je tudi renesančnih omar. Ohranjene so tudi lončene peči iz začetka 15. stoletja.
Peter Pirnat hrani kopico ključev, ki odpirajo številna vrata omar, predalnikov in drugih elementov notranje originalne grajske opreme. Za enimi izmed njih je bogata zbirka porcelana in stekla.
Skodelica za brkate moške.
Napoleonov krožnik.
Živost gradu: poroke, poleti tudi koncerti
Osrednja dejavnost na gradu Tuštanj so poroke, s čimer se ukvarjajo že 15 let. Lani so jih imeli čez 60, pove Petra Pirnat, za katero je delo na gradu njena služba, medtem ko je njen mož zaposlen v zboru Slovenske filharmonije.
Glasbeno znanje zakoncev Pirnat, Petra, ki je pevec, in Petre, ki igra klavir, je ena od posebnosti njune poročne ponudbe, saj lahko obred spremlja glasba v živo, odločiti pa se je mogoče tudi za srednjeveško tematiko poroke.
Poročna dvorana.
Poleti organizirajo tudi koncerte in različne prireditve, so pa vrata gradu odprta tudi za druge oblike srečanj in seminarje. Dogajanje je zanju pomembno. "Težava grajskih stavb v Sloveniji je, da so brez življenja. Če stavba nima vsebine, je tudi obnova zaman," meni Peter Pirnat.
Vzdrževanje, skrb za grad in njegov park pa niso majhen zalogaj. Kot lastnika kulturne dediščine za pridobitev javnih sredstev za njegovo prenovo namreč nimata prav veliko možnosti oz. jih vsaj do zdaj nista imela, poudarjata.
