Brata Novak obiskala spečo princeso slovenskega turizma

Slovenija, kot je še ne poznate

Brata Novak ne počivata, pridno raziskujeta Slovenijo. Po sladkem spanju v udobju Citroënovega Berlinga sta izpod Pece, kjer sta končala prvi dan svoje avanture po Sloveniji, odrinila v Posavje.

Spremljajte dogodivščine Aleša in Igorja Novka v spletni popotniški oddaji S kavča na plano, kjer lahko dobite veliko idej za družinske izlete, potepanja ali nekajdnevni dopust. Razgrnila sta zemljevid in se odločila. Drugi dan ju čakajo skrivnostne lepote Posavja, kjer se skrivajo kip prve dame, skoraj Sikstinska kapela, izvir vode in najbolj energetska točka Slovenije.

Spremljajte spletno oddajo S kavča na plano

Spremljajte novo spletno popotniško oddajo S kavča na plano!

Naravne toplice Klevevž

"Nič toboganov, nič klora, samo kopalke potrebujeva. Si za?"

Ob jutranji zori sta odrinila iz Koroške in pristala naravnost v vodi naravnih toplic z imenom Klevevž. Naravno topla voda v bližini Šmarjeških Toplic je dragocena znamenitost, za katero ve bolj malo ljudi, poleg domačinov, seveda, ki bi to dragocenost raje obdržali zase. Zato svetujemo vsem obiskovalcem, ki boste zdaj po ogledu videa drli v ta košček prelepe narave, da se držite ureditve lokalnega prometa.

Brata Novak sta uživala v vodi v kamnitem bazenčku, ki nikoli v letu ni hladnejša od 21 stopinj Celzija, kar je sredi pomladi prav lepa temperatura za lagodno uživanje. Še posebej se namakanje prileže po kakšnem napornem pohodu. A brata Novak sta to izkušnjo obrnila.

Štiri kuverte, štiri točke. Žreb, ki ga je Aleš namenil Igorju, je določil, da gresta iz toplic k prvi dami. Na Rožnem pri Sevnici sta se ustavila na kratkem obisku pri nekdanji prvi dami ZDA in se odpravila na nekajurni pohod po Poti štirih slapov.

Brata Novak pred svetovno atrakcijo: "A to je to?" Že se mudi naprej.

Na kraju, kjer zdaj stoji bronasti kip, je pred tem stal leseni, a so ga po enem letu požgali. Na isto mesto so nato postavili bronastega. Oba kipa je oblikoval ameriški umetnik Brad Downey, izdelal pa domači ustvarjalec Aleš Župevc. Skulptura je Melanio Trump sprva upodabljala v modri obleki, ki jo je nosila ob prisegi svojega moža za ameriškega predsednika. Z njo je ameriški umetnik hotel odgovoriti na vprašanje, kam segajo korenine ameriške prve dame in kako domačini spremljajo dogajanje v zvezi z njo.

Kjer je voda doma

Nismo vedeli, da je Posavje tako vodnata dežela in da je severovzhodno od Sevnice prava dežela slapov.

Slap Bojanca je prvi od štirih slapov na nekajurni izletniški poti.

Za Pot štirih slapov na Senovem si vzemite ves dan časa. Izhodišče so Jablance, od koder pridete do slapa Bojanca, od tam greste do slapa Pekel. Mimo vasi Puste Ložice se odpravite še proti slapu Ubijavnik in od tam mimo Dobrove do zadnjega slapa, Bojavnika. Od tam se vrnete na izhodišče v Jablancah.

Kanček kulture pri posavskih vitezih

Viteška dvorana v Gradu Brežice sega čez dve nadstropji.

Po dolgem pohodu jima je žreb namenil malce grajskega razkošja. Odpravila sta se na veličastni Grad Brežice, kjer je danes Posavski muzej z bogatimi zbirkami kulturne dediščine Posavja. Tam je tudi čudovita viteška dvorana, ki je svojo podobo dobila v začetku 18. stoletja.

V poslikavah radovljiškega slikarja Frančiška Karla Remba so fantazijski prizori iz grško-rimske mitologije iz Ovidovih metamorfoz, ki hkrati ponazarjajo štiri elemente: element zraka, vode, ognja in element zemlje. V celoti poslikan prostor, kjer se odvijajo koncerti, je biser posvetnega baročnega slikarstva na Slovenskem in je videti skoraj kot Sikstinska kapela.

"Ne mi zdaj z neko bioenergijo"

Kljub utrujenosti, saj sta obredla velik del Posavja, sta zmogla opraviti še en poučen ogled: obisk reaktorskega centra.

"Si utrujen? Greva na najbolj energetsko točko Slovenije."

Na poti po Sloveniji ti lahko zmanjka energije, zato sta obiskala reaktorski center in se prepričala, kako zanesljiv vir energije je lahko jedrsko gorivo. Na najbolj energetski točki Slovenije sta izvedela, kako deluje jedrski reaktor in da prebivalci Krškega niso nič bolj izpostavljeni sevanju kot Ljubljančani ali prebivalci Šmarja pri Jelšah, od koder prihajata Aleš in Igor.

"Naš reaktor deluje z močjo 250 kilovatov in v sredici poteka nadzorovana verižna reakcija," je povedal dr. Anže Jazbec z Inštituta Jožefa Stefana in ju povabil na ploščad, kjer so preverili, kako potekajo poskusi, ki jih opravljajo za tuje in domače raziskave. Edini slovenski raziskovalni reaktor že 55 let stoji v Podgorici in je namenjen tudi izobraževanju in usposabljanju bodočih operaterjev v Krškem.

Skrivnostna modra svetloba na vrhu reaktorja

Med spremljanjem poskusov je ekipo na ploščadi obsevala skrivnostna modra svetloba. To je pojav Čerenkova oziroma elektromagnetno valovanje, ki ga povzročajo nabiti delci ob potovanju skozi električni izolator (v tem primeru voda) s hitrostjo, ki je večja od hitrosti svetlobe v tej snovi. Dozimeter je še naprej kazal vrednost 0,0, ker je reaktor obdan s tremi metri težkega betona in jih je dodatno varovala pet metrov debela plast vode, zato je na ploščadi reaktorja raven sevanja podobna kot zunaj na prostem.

Ko so končali obsevanje vzorcev, je dr. Jazbec želel pokazati, kako je, ko reaktor deluje s podobno močjo, kot tisti v Krškem. Naenkrat je vse prenehalo delovati. Je šlo kaj narobe? "Ne. Moč reaktorja je zelo hitro narasla. Ko je temperatura goriva dovolj zrasla, se je reaktor sam od sebe zaustavil. To je ravno obratno kot v Černobilu. Višja, kot je bila temperatura, hitreje je moč naraščala," je povedal dr. Anže Jazbec in dodal, da je v Podgorici in v Krškem reaktor oblikovan tako, da se reaktor samodejno ustavi, ko temperatura goriva dovolj zraste.

Več o tem, zakaj je jedrska energija odličen vir elektrike in kaj se dogaja z jedrskimi odpadki, boste izvedeli jutri ob 9. uri.

Posavje velja za spečo princeso slovenskega turizma. Ni zelo obiskano, ima pa obilico znamenitosti - toplice, jame, gradove, veliko vode in vrhunsko kulinariko.

Celodnevno potepanje po čarobni Koroški si lahko ogledate tukaj:

Trendi Po Koroški drvela s 120 kilometri na uro