"Gre, kaj bi tarnala. Res je, da resnično življenje pogosto ni tako, kot je zapisano v knjigah, ampak je spontano, zanimivo in pestro," pripoveduje naša sogovornica.
Mija Cerar z možem Francijem in otroki živi v okolici Domžal. Živijo v hiši na vasi, kjer je dovolj prostora in aktivnosti za številno družino.
Družino Cerar poleg staršev Mije in Francija sestavljajo še: 24-letni Uroš, 23-letna Julija, 21-letni Tadej, 19-letna Natalija, 16-letna Klavdija, 14-letna Viktorija, 12-letna Anamarija, devetletni David, osemletni Jakob, šestletna Terezija, štiriletni Kristjan in 1,5-letna Glorija. Sta pa Mija in Franci tudi dedek in babica, imata vnuka Nika.
Zakaj tako velika družina? "Oba prihajava iz družin, kjer je bilo po pet otrok, in če seštejem, je to skupaj 10, mi pa smo dodali še dva," v smehu odgovarja Mija.
Ženska, ki nikoli ne počivaMija je po izobrazbi živilski tehnik, zase pravi, da je po duši 99-odstotna gradbenica. Že kot majhna deklica je z očetom, ki je bil zidar, hodila na teren. Tudi danes ji je v veselje, ko dela ob možu, ki je prav tako gradbenik. Ne brani se nobenega dela, naj bo to zidanje, betoniranje, varjenje, ometavanje, delo na strehi … Karkoli je na gradbišču treba narediti.
Med priljubljena opravila šteje še peko, s katero je "okužila" tudi otroke, saj vsi radi pomagajo, ne glede na starost in spol. Mija pa je poznana tudi po tem, da za sorodnike in prijatelje ob različnih priložnostih speče torte, ki so pogosto prave umetnine.
"Moram biti v gibanju, v kondiciji in vse, kar počnem, počnem z veseljem," nadaljuje Mija. Svoj dan opiše z eno besedo: leteče. Zjutraj, ko vstane, poskrbi za otroke, nekateri se uredijo in pojedo zajtrk že sami, nato jih odpelje v vrtec in šolo, sama pa se odpravi na delo: na gradbišče. Ob fizičnem delu dobi svojevrstno energijo, ki ji da dodaten zagon za preostanek dneva. Hkrati pa se pošali, da ji ob takem delu ni treba hoditi na fitnes ali telovadbo.
Po končanem delu se odpravi po otroke, popoldne imajo navadno otroci še katero od dejavnosti, ki jih obiskujejo. So pa popoldnevi načeloma namenjeni preživljanju aktivnega skupnega časa. To je čas, ko se igrajo, pojejo, gredo na sprehod, kaj spečejo, pripravijo večerjo. Po večerji je čas za analizo preživetega dne oziroma čas, ko otroci lahko povedo, kaj so počeli čez dan, in se pogovorijo, potem pa gredo spat.
"Moj dan torej traja od pol šeste zjutraj pa nekje do 11. zvečer," sklene Mija.
"Doma imamo določeno, kaj kdo naredi, in tako delujemo kot ekipa in načeloma tudi čas epidemije na to ni vplival, čeprav se zgodi, da se včasih kdo obveznostim izmuzne," pojasni Mija. Šolanje od doma je bilo svojevrsten izziv, v družini Cerarjevih je namreč pet osnovnošolcev, ena hčerka pa obiskuje fakulteto. S pomočjo računalnikov, ki jih je posodila šola, so zmogli. Mija posebej pohvali otroke, ki so bili po njenih besedah res vestni in pridni.
Mija potrdi, da se vsi otroci ukvarjajo z glasbo. Najstarejša sinova Uroš in Tadej imata celo glasbeno skupino Bojsi, Natalija ustvarja solo kariero. "Mene pa je življenje pripeljalo do tega, da sem se začela ukvarjati s petjem. Ko sem bila na nitki in sem dobila še eno priložnost, se je potrdil rek, da se iz vsake slabe stvari lahko razvije tudi kaj dobrega. Mene je glasba postavila nazaj na noge, hvaležna sem, da sem dobila priložnost, da sem posnela svoji prvi dve pesmi," pove sogovornica.
"Vse se da, če se hoče," je moto, ki jo spremlja. Prostega časa ima malo, ko pa si ga vzame, gre na solopetje k Nataši iz Akademije za glas. Je tudi prostovoljna gasilka, rada teče ali se druži s prijatelji. Vseeno pa je najraje kar z možem in otroki.
"Toliko je lepih stvari, ki jih je mogoče lepo in dobro izkoristiti, sicer pa te življenje pripelje do določene točke, ko se posebej zaveš vsega lepega v majhnih in preprostih stvareh," še pove Mija.
Komentarji
Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.