Golob: Čas reformacije je bil za Slovence svetlo obdobje

V Sloveniji praznujemo dan reformacije in rojstvo knjižne slovenščine

Arčon na proslavi: Dan reformacije s simbolno močjo sega v bistvo slovenstva

Sreda, 31. 10. 2018, 4.12

6 let

Zakaj za noč čarovnic izrezujemo buče?

Avtor:
Maša Belak

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

1,15

Noč čarovnic v Sloveniji praznujemo že vrsto let. Izrezovanje buč, sladkarije, maskiranje v strašne kostume in velika praznovanja po vsej državi so na večer 31. oktobra, ko sicer praznujemo dan reformacije, že nekaj povsem običajnega. Kljub temu pa ta tradicija ni slovenska, ampak je, kakor valentinovo, k nam prišla z Zahoda.

Današnja praznovanja povezana s starimi keltskimi prepričanji

Praznovanja, kot jih poznamo danes, so precej amerikanizirana, oblikovala so se v Združenih državah Amerike. Ta poganski praznik pa v svojih koreninah sega daleč nazaj, do Keltov, ki so pred dva tisoč leti naselili dežele, ki jih zdaj imenujemo Združeno kraljestvo, Irska in severni deli Francije. Novo leto, imenovano Samhain, so praznovali na 1. november, ta dan pa je prav tako pomenil konec letine in začetek ostre zime, s katero so povezovali bolezen in smrt. Verjeli so, da je na večer pred novim letom meja med njihovim svetom in onostranstvom najbolj šibka, zato so se duše umrlih lahko za eno noč vrnile na Zemljo.

Da bi se zaščitili pred duhovi, so pred hišami puščali vino in hrano v upanju, da duše ne bi vstopile v njihove domove. Ravno iz tega izvira današnja navada, da otroci v strašnih kostumih hodijo od vrat do vrat po sladkarije. Poleg tega so si tisti, ki so svoje domove na ta večer zapustili, nadeli strašne maske, da jih bitja iz onostranstva ne bi prepoznala in bi jih pustila pri miru. Prav zato se, čeprav danes tega večina ne ve, ljudje oblečejo v duhove, čarovnice in zombije.

Izrezane buče preganjajo zle duhove

Izrezovanje buč, ki je ena izmed najbolj znanih dejavnosti na noč čarovnic danes in jo velikokrat vidimo tudi pri nas, je postalo priljubljeno šele v 16. stoletju v ZDA. Ta navada pa je povezana z legendo o kovaču Jacku, ki je pretental vraga.

Jack je bil znan po domišljavosti in skopuštvu. Nekega dne je vragu ponudil svojo dušo v zameno za pijačo in ga poskušal pretentati. Vrag se je spremenil v kovanec, da bi lahko Jack z njim plačal pijačo. Ta je kovanec vtaknil v svoj žep, v katerem je imel križ, zato se vrag ni mogel spremeniti nazaj. Vrag je Jacku obljubil, da mu 10 let ne bo izterjal duše, zato ga je ta izvlekel iz žepa. Po desetih letih je Jack vraga spet pretental tako, da ga je prosil za jabolko. Ko se je ta spremenil v steblo in mu dal jabolko, je Jack nanj narisal križ. Vrag se spet ni mogel spremeniti nazaj. Jack zaradi svojih grehov po smrti ni bil sprejet v raj, ampak ga je na vratih pekla pričakal vrag in ga poslal nazaj v mrak. Pomagal mu je tako, da mu je dal žerjavico oglja. Jack, ki je imel v žepu repo, je žerjavico vstavil vanjo tako, da jo je izdolbel in nato z njo hodil v mraku. Nikoli več ni našel poti domov in je tako postal simbol duše, ki je prekleta in tava med svetovi.

V preteklosti so namesto buč izrezovali repo in krompir.

Krščanski ali poganski praznik?

Noč čarovnic je poganski praznik, krščanska cerkev pa je pozneje ta dan poimenovala dan vseh svetnikov, da praznik ne bi bil več znan kot poganski. Pozneje, v 8. stoletju, pa se je o njem znova slišalo kot o "All Hallows Eve" ali na kratko "Halloweenu", ki se je ohranil tudi do danes.

noč čarovnic praznik maska buče