SiolNET. Trendi Odnosi
4,80

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Martina iz Zagorja, ki namerava leto dni preživeti brez zapravljanja #intervju

4,80

termometer

Martina Dobrne
Foto: Bojan Puhek

Martina Drobne je ljubiteljica kave, ki pa si jo zadnje tri mesece privošči skoraj izključno doma. To pa zato, ker je 1. julija sprejela odločitev, da bo leto dni preživela brez zapravljanja. Ob življenju po načelu nič odpadkov (zero waste) je to tako nadaljnji korak v odmikanju od potrošniškega vsakdana.

Tri mesece je minilo, odkar se je Zagorjanka Martina Drobne odločila, da se posveti letu brez zapravljanja. To pa zato, da prekine stare navade, poišče alternative potrošniškemu bivanju, da v tem spozna drugačne radosti bivanja in da se še bolj zaveže trajnosti, našteva razloge.

Že dobri dve leti se posveča življenju brez odpadkov (zero waste) oziroma bivanju s čim manj vplivi na okolje (low impact), zdaj pa si je zadala še novi cilj. Trdno verjame, da smo na svetu zato, da smo dobri do vseh in vsega, kar nas obdaja. Kako na tak način živeti, piše tudi na svojem blogu Manj smeti – manj skrbi.

"V veliki meri kupujemo, česar ne potrebujemo," pravi Martina Drobne, ki se je odločila za eno leto brez zapravljanja. Pravi, da odkar manj kupuje, čuti veliko olajšanje. "V veliki meri kupujemo, česar ne potrebujemo," pravi Martina Drobne, ki se je odločila za eno leto brez zapravljanja. Pravi, da odkar manj kupuje, čuti veliko olajšanje. Foto: Bojan Puhek

Prvega julija ste začeli leto brez zapravljanja. Bo to postal vaš način življenja?

Odločila sem se za enoletni projekt, pri čemer pa upam, da bom določene navade prenesla tudi v nadaljnje življenje. S prvim julijem 2019 ne bom popolnoma prekinila dosedanjega bivanja in prešla na stare navade, ne nazadnje je cilj projekta, da se nekaj novega tudi naučim.

Odkar živim z manj odpadki, se mi je še vedno dogajalo, da sem kupovala stvari, ki jih nisem nujno potrebovala, čeprav je to bilo v prodajalni iz druge roke ali pa je šlo za ''zero waste priboljške'', ki so bili res brez embalaže, a bi brez problema preživela brez njih. Cilj projekta leto brez zapravljanja je tako ukiniti ali pa vsaj zmanjšati tovrstne navade tudi v prihodnje.

Kaj bi vam predstavljal največji dosežek v tem pogledu?

V veliki meri kupujemo, česar ne potrebujemo. Tudi sama sem včasih stala pred polno omaro, pa nisem vedela, kaj naj oblečem. Zdaj imam manj oblek, naredila sem temeljito čistko in dala naprej to, česar ne nosim, pa tudi manj kupujem in s tem čutim veliko olajšanje.

Minimalistično življenje za vas pomeni osvoboditev?

Nedvomno. Zjutraj, na primer, rada spim tako dolgo kot le lahko, česar pa ne bi mogla, če bi morala stati pred omaro in tuhtati, kaj bom oblekla. To je le en primer, teh prednosti je ogromno.

"Rešiš se tudi prepričanja, da moraš imeti veliko stvari in da moraš neprestano nekaj kupovati. Pravo olajšanje je, ko ugotoviš, da ni tako in da je brez tega popolnoma v redu. Dosežeš notranji mir." "Rešiš se tudi prepričanja, da moraš imeti veliko stvari in da moraš neprestano nekaj kupovati. Pravo olajšanje je, ko ugotoviš, da ni tako in da je brez tega popolnoma v redu. Dosežeš notranji mir." Foto: Bojan Puhek

Manj ko imamo stvari, manj imamo skrbi in tudi več časa?

Zagotovo. Čas pa tako lahko nameniš temu, kar te resnično veseli, pa naj bodo to hobiji ali druženje s prijatelji. Rešiš se tudi prepričanja, da moraš imeti veliko stvari in da moraš nenehno nekaj kupovati. Pravo olajšanje je, ko ugotoviš, da ni tako in da je brez tega popolnoma v redu. Dosežeš notranji mir.

Stvari so del naše čustvene navlake.

Zagotovo, če imaš v mislih vse to, na kaj moraš paziti in kaj vse shranjevati, ker ti je to podaril nekdo, ki ga imaš rad, te vse skupaj omejuje. Odkar sem se osvobodila prepričanja, da moram nekaj imeti, ker imajo to tudi drugi ali ker je tako prav, se počutim veliko bolje. To spremembo v dojemanju bi resnično priporočala vsakomur. "Odkar sem se osvobodila prepričanja, da moram nekaj imeti, ker imajo to tudi drugi ali ker je tako prav, se počutim veliko bolje. To spremembo v dojemanju bi resnično priporočala vsakomur." "Odkar sem se osvobodila prepričanja, da moram nekaj imeti, ker imajo to tudi drugi ali ker je tako prav, se počutim veliko bolje. To spremembo v dojemanju bi resnično priporočala vsakomur." Foto: Bojan Puhek

Številnim predmeti predstavljajo tudi spomin na ljudi in kraje.

Marsikaj imamo doma zato, ker ima za nas neko čustveno vrednost. Lahko gre za predmet, ki smo ga dobili od nekoga, ki nam je nekaj pomenil, a ga morda ni več v našem življenju, ali pa nas spominja na neko posebno priložnost. Vendar če tega ne uporabljaš, ni potrebe, da to tudi hraniš, ker človeka, priložnosti in kraja ne boš pozabil.

Na svojem blogu pa pišete tudi o spodrsljajih – torej ne gre vedno gladko in brez nepotrebnega trošenja?

Starih navad se ne znebiš čez noč, česar niti nisem pričakovala, po drugi strani pa sem si kdaj postavila previsoka pričakovanja. Znajdeš se v situaciji, ki bi se ji verjetno lahko izognil, vendar se določenim ne želiš.

V dovoljene stroške ob začetku projekta nisem vračunala druženja s prijatelji, za kar sem ugotovila, da je zelo pomemben del mojega življenja in je vanj vredno vlagati, ne glede na leto brez zapravljanja. Če se le da, se sicer dobimo nekje, kjer ne potrebujemo denarja, recimo pri meni na kavi ali gremo na sprehod. A če ni druge možnosti, se zaradi projekta ne bom odpovedala druženju z nekom, ki ga imam rada.

oblačila Trendi Kaj podpiramo z nakupovanjem v trgovinah Zara, H & M, Marks & Spencer?

Kot poudarjate, namen leta brez zapravljanja v prvi vrsti ni varčevanje, temveč odmik od potrošniškega vsakdana in iskanje drugačnih možnosti bivanja.

Drži, glavni cilj je stopiti korak nazaj. Torej resnično ponotranjiti, da preživljanje prostega časa ni nujno povezano s trošenjem in nakupovanjem. Pomembno se mi zdi raziskati, kaj so alternative in kaj vse je mogoče. Na tak način pa lahko marsikaj odkriješ o sebi, drugih in svoji okolici.

Namen tako ni odpovedovanje zaradi odpovedovanja, temveč spoznavanje samega sebe in možnih alternativ.

In kaj ste v tem pogledu odkrili?

Da se še nisem čisto osvobodila potrošniške miselnosti. Da včasih prav iščem priložnost, da bi si nekaj kupila, in ob tem (ne namenoma?) spregledam, da bi se dalo tudi drugače. A več ko se zgodi teh "spodrsljajev", bolj jih prepoznavam in se jih učim preprečevati. Hkrati pa je moje življenje, odkar sem denar vsaj deloma odstranila iz enačbe, veliko bolj zanimivo. Več hodim naokoli, več vidim, bolj se zanašam na ljudi namesto na trgovine in – zanimivo – sploh se ne čutim prikrajšano.

Poudarjate, kako nepotrebno trošenje je kupovanje na razprodajah. Ob tem se lahko spomnimo na slovenskega filozofa Mladena Dolarja, ki pravi, da kapitalizem poganja skopost. Trošimo, da kopičimo. Če poenostavimo: kupujemo v akcijah, ker se splača, ne pa zato, ker nekaj potrebujemo.

Zdi se mi, da se ljudje kot vešče na luč zapodimo na razne napise ''akcija'', ''razprodaja'' … A če kupiš eno stvar, ki je bila s sto evrov znižana na 30, a je nisi potreboval, nisi prihranil 70 evrov, temveč si jih 30 po nepotrebnem zapravil.

"Vsakdo bi po premisleku našel vsaj eno stvar, ki jo lahko spremeni v tej smeri (trajnostnega bivanja, op. a.), in že to je nekaj, saj eno s seboj prinese še drugo." "Vsakdo bi po premisleku našel vsaj eno stvar, ki jo lahko spremeni v tej smeri (trajnostnega bivanja, op. a.), in že to je nekaj, saj eno s seboj prinese še drugo." Foto: Bojan Puhek

S tem da si tako zasedemo še prostor, nekoč pa bo to postalo odpadek.

Vse je povezano med sabo, na kar pogosto sploh ne pomislimo.

Kakšno mesto ima užitek v življenju, ki ste si ga izbrali? Meja med potrebnim, zmernostjo in zapravljanjem je individualna, razredna, kulturna … Ste jo pri sebi že opredelili?

Vsega tega se šele dobro učim in si na ta vprašanja odgovarjam skozi prakso. Z življenjem brez odpadkov se ukvarjam dobri dve leti, pred tem sem do svojega 24. leta živela v prepričanju, da s potrošništvom ni nič narobe. Vse to ozaveščam šele zdaj. Tako tudi vsak svoj spodrsljaj vidim kot priložnost, da lahko v prihodnje naredim drugače.

Res pa je, da imam srečo, da lahko tako sploh živim, čeprav ni vse pogojeno z okoliščinami, v katerih se znajdeš. Vsakdo bi po premisleku našel vsaj eno stvar, ki jo lahko spremeni v tej smeri, in že to je nekaj, saj eno s seboj prinese še drugo.

Imate v tem vzornike, vas kdo še posebej navdihuje?

Ekologija mi je bila vedno blizu, pri čemer pa sem do tega dolgo imela klasičen odnos, kakršnega ima večina ljudi. In sicer, da bi bilo dobro, če bi v smeri varovanja okolja nekdo nekaj naredil. Jasno je, da bi nekdo moral, vendar pa to nisem jaz, saj tega ne zmorem in sem le ena. Ko bo prišlo do sistemskih sprememb, bom tudi sama kaj storila.

Tako sem razmišljala, dokler nisem naletela na video o domači pripravi maskare iz prežganih mandljev, ki ga je na YouTubu objavila vlogerka Gitte Marie Johansen oziroma Gittemary. Skozi celoten posnetek je govorila o pomenu načela zero waste. Ko sem se v ta koncept poglobila, sem ugotovila, da to niti ni tako težko in da bom poskusila tudi sama. Seveda začneš z majhnimi koraki.

"Če se temu resnično posvetiš, praktično vsak dan spoznaš način, na katerega bi lahko še zmanjšal svoj odtis na okolje. Področij, na katerih lahko kaj dobrega narediš za okolje, je ogromno." "Če se temu resnično posvetiš, praktično vsak dan spoznaš način, na katerega bi lahko še zmanjšal svoj odtis na okolje. Področij, na katerih lahko kaj dobrega narediš za okolje, je ogromno." Foto: Bojan Puhek

Kateri so bili vaši prvi koraki?

V trgovino sem začela odhajati z vrečko iz blaga, nato sem prosila, da mi kruh spravijo v vrečko za večkratno uporabo. Preden to narediš, si misliš, kako čudno te bodo gledali in kaj vse ti bodo rekli. A izkušnja je praviloma nasprotna. Tisti, ki te čudno gleda, tega očitno še ne razume. Morda ti ga kje v trgovini nočejo dati v lastno vrečko, kot razlog navadno navajajo higienske normative, kar sama rešujem tako, da grem v pekarno, kjer s tem ni težav.

Pri življenju brez odpadkov je bila moja referenca tudi Bea Johnson. Za leto brez zapravljanja, ki me je mikalo že nekaj časa, pa me je navdušil govor Michelle McGagh na dogodku TEDx. Sicer sem s tem precej dolgo odlašala, dokler nisem sprejela odločitve, da to naredim. Se pa trudim, da zaradi leta brez zapravljanja ne trpi moja tendenca k življenju brez odpadkov.

Koliko angažmaja je potrebnega za doseganje ciljev, ki ste si jih zadali na tem področju?

Odvisno, v katerem delu Slovenije živiš. V Zasavju razen sadja, zelenjave in kruha zelo težko dobiš živila brez embalaže. Glede na okoliščine moraš zato pretehtati, kaj je bolje. Iz Zagorja bi se morala do prodajalne, kjer bi lahko na primer kupila testenine brez embalaže, voziti eno uro. Zastaviti si je treba vprašanje, kaj je manjše zlo. Torej, da se odpeljem po testenine brez embalaže ali da jih v lokalni trgovini kupim v kartonasti škatli brez plastičnega dela?

Kam bi se uvrstili: med začetnike ali veterane življenja po načelu brez odpadkov (zero waste)?

Ne vem, saj je to, koliko si se resnično zmožen izogibati odpadkom, odvisno tudi od tega, kje živiš. Če bi lahko v svojem okolju dobila vse brez embalaže, bi to izbirala.

Svetovno znana imena na tem področju, kot so Bea Johnson, Kathryn Kellogg in Lauren Singer, živijo na območju, kjer lahko resnično bivajo na tak način. Me pa zelo veseli, da se pri nas odpira prva prodajalna povsem brez embalaže.

Trendi Živa Lopatič: S svojimi nakupi podpiramo izkoriščanje delovne sile in uničevanje okolja

Ste s svojim načinom življenja sami koga navdihnili k spremembam?

Dobivam pozitivne odzive, čeprav mi še nihče ni rekel, da se bo tega tudi sam lotil. Mi jih je pa že veliko povedalo, da ko so imeli možnost izbrati okolju neprijazno ali prijazno možnost, so se z mislijo name odločili za drugo, kar mi zelo veliko pomeni. Gre za ljudi, s katerimi se poznam osebno ali le prek družbenih omrežij. Pravijo, da en sam človek ne more ničesar spremeniti. To je sicer res, vendar pa lahko s svojimi dejanji navdihneš druge, s čimer si naredil veliko.

Življenje brez odpadkov je verjetno nedokončani proces.

Če se temu resnično posvetiš, vsak dan spoznaš način, na katerega bi lahko še zmanjšal svoj odtis na okolje. V to namreč ne spadajo samo plastični odpadki, temveč tudi ogljični odtis in drugo. Področij, na katerih lahko kaj dobrega narediš za okolje, je ogromno. Izraz zero waste (nič odpadkov) mogoče niti ne povzema tako dobro načina razmišljanja in delovanja, ki me zanima, kot to strne pojem low impact (majhen vpliv).

Cilj je torej, da imaš s svojim ravnanjem čim manjši vpliv na okolje, kar ni povezano le z embalažo, temveč še s številnimi drugimi dejavniki. 

Eno vaših pravil glede prevoza je, da če vas do izbrane destinacije loči do 15 minut hoda, greste tja peš ali s kolesom.

Drži. Če pa je cilj bolj oddaljen, uporabim javni prevoz.

"Dobro je, da nisi preveč navezan na svoje stvari, kar je pomembno za tvoje dobro počutje." "Dobro je, da nisi preveč navezan na svoje stvari, kar je pomembno za tvoje dobro počutje." Foto: Bojan Puhek

Bi se strinjali, da je del minimalističnega življenja tudi, da ne smeš imeti nič takšnega, česar ne moreš v trenutku pustiti za sabo?

Dobro je, da nisi preveč navezan na svoje stvari, kar je pomembno za tvoje dobro počutje. Stvari lahko z danes na jutri izgubiš in dolgoročno ne moreš biti srečen, če svojo srečo snuješ na nečem, brez česar lahko ostaneš v trenutku.

Pravite, da vas leto brez zapravljanja uči tudi potrpežljivosti.

Da dosežem zadani cilj, moram na marsikatero rešitev počakati. Če si na primer na poti iz Ljubljane zaželim kavo, si je ne bom kupila v lokalu, čeprav imam pri sebi lonček za večkratno uporabo in tako, kar se odpadkov tiče, ne bi naredila nič slabega za okolje. A ker živim leto brez zapravljanja, bom počakala in si kavo skuhala doma.

Če bi bila lačna, bi storila enako, razen če bi se mi zaradi tega že vrtelo in bi bilo nujno, da kaj pojem. Odrekanje trenutnim užitkom ima v današnji potrošniško naravnani družbi precej negativen prizvok, a hkrati me vroča kava, na katero sem "morala" nekaj ur počakati, osreči tako, kot me ne bi deset kav, s katerimi bi željo potešila v tistem trenutku, ko bi se pojavila.

Christopher Mubeteneh Tankou Trendi "Čokolada je pri nas luksuz, privoščijo si jo lahko le višji razredi" #intervju

Leto brez zapravljanja vas torej tudi uči odložiti potrebe in želje.

Zaradi česar si bolj strpen do vsega. Ugotoviš, da se da stvari doseči tudi drugače kot le z denarjem, na tak način pa se oddaljiš od potrošniške miselnosti, ki ni dobra za nas.

Je del življenja s čim manjšim okoljskim vplivom tudi veganstvo? Po podatkih organizacije Global Forest Watch smo lani vsako minuto izgubili v velikosti 40 nogometnih igrišč tropskega gozda, med poglavitnimi razlogi za to pa sta pridelovanje palmovega olja in pridelovanje krme za živino, torej za meso.

Izdelkom živalskega izvora sem se začela izogibati, ker nisem želela podpirati krute mesne industrije. Ne želim biti del tega, sčasoma sem pa tudi ugotovila, da ima to tudi okoljske prednosti, če seveda ne ješ vsak dan veganskih nadomestkov.

Vključujete v svoje življenjske navade tudi izdelke pravične trgovine?

Kolikor se le da, vendar se za stvari, ki jih potrebujem, trudim, da jih, kolikor se to le da, kupim rabljene. Veliko bolje se mi zdi, da izberem nekaj, kar že obstaja in bi šlo sicer čez čas na odpad, kot da kupim trajnostno proizveden izdelek, ki pa za svoj nastanek še vedno porablja vire in materiale. Seveda ne pravim, da je etična in trajnostna proizvodnja slaba, v določenih primerih jo vsekakor podpiram, vendar je zame na prvem mestu poraba obstoječega in ne spodbujanje proizvajanja novega na kakršenkoli način.

"V dovoljene stroške ob začetku projekta nisem vračunala druženja s prijatelji, za kar sem ugotovila, da je zelo pomemben del mojega življenja in je vanj vredno vlagati, ne glede na leto brez zapravljanja. " "V dovoljene stroške ob začetku projekta nisem vračunala druženja s prijatelji, za kar sem ugotovila, da je zelo pomemben del mojega življenja in je vanj vredno vlagati, ne glede na leto brez zapravljanja. " Foto: Bojan Puhek

Kaj vam še predstavlja izzive v življenju brez odpadkov?

Zelo blizu mi je projekt No impact Year, njegov pobudnik Colin Beavan se je ob zavedanju, kako s svojim načinom življenja škodujemo naravi, odločil, da bo eno leto z družino živel na način čim manjšega vpliva na okolje. Kupovali so le lokalno pridelano hrano, nehali jesti v restavracijah, nehali so se voziti s prevoznimi sredstvi, ki jih niso mogli sami poganjati, zato so hodili in uporabljali le kolesa in skiroje. Spremembe so uvajali postopno in na neki točki so si izklopili tudi elektriko. Ne vem, ali bi bila pripravljena iti v te skrajnosti, se pa vseeno trudim čim bolj živeti po teh načelih.

Si pa v tem načinu življenja lahko postavimo tudi določene omejitve. Kaj če imamo na primer prijatelje v drugem kraju, ne uporabljamo pa prevoznih sredstev?

Sem zagovornica zdrave mere in prekinitev stikov z ljudmi, ki jih imam rada, zame ne pride v poštev. Če iz takšnih in drugačnih razlogov ostajaš v svojem okolju, morda sicer res izgubiš stik z nekom, a zato spoznaš nove zanimive ljudi iz svoje okolice. Ne pravim, da moraš prijatelje nadomestiti, osvetljujem le en mogoč vidik. Predvsem pa je tak način življenja dobra priložnost, da ugotoviš, za koga je vredno "prekršiti" načela in se odpeljati na obisk, s kom pa vzdržuješ stike samo zato, ker se ti zdi, da jih moraš, in ti postane leto brez zapravljanja ali brez negativnega vpliva na okolje prikladen izgovor, da vsaj za nekaj časa te stike prekineš.

Tak način življenja te lahko tako pripelje ne samo do materialne čistke, kot ste govorili na začetku, temveč tudi do čustvene.

Te spremembe s seboj res prinesejo še veliko drugih stvari. Ultimativni cilj je, da se dobro počutiš in hkrati delaš dobro tudi za okolje. Zmage so tako na vseh straneh. Manj te skrbi, kaj svet misli o tebi, a hkrati delaš veliko več dobrega zanj.

Na začetku misliš, da se boš moral veliko odrekati, vendar ni tako. Ena vrata se ti zaprejo, a se zato odpre deset drugih. Ne nazadnje ugotoviš, da imaš ob bivanju s čim manjšim vplivom na okolje veliko več od življenja. Več časa preživiš zunaj in bolj se povezuješ z ljudmi. Druženju z ljubimi mi ljudmi pa bom vedno namenila denar, če bo to treba.

Komentarji

5

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • medo / 30.09.2018. ob 08:23 +2 0

    Po tem načelu živi velika večina človeštva. Mi potrošniki smo na tej Zemlji v veliki manjšini.

    +2 0
  • ZeroBullshitLife / 13.10.2018. ob 23:19 +2 0

    Daj ne nabijaj... samo attention-whore preseravanje. 80% ljudi na svetu živi po tem "zero waste" sistemu. Zakaj? Ker si pojebeno ne morejo privoščiti šampona v plastenki. Te pošljem za 1 leto v Burkino Faso, pa bo kmalu cenila, kaj pomeni jebeni sekret na izplakovanje. #FirstWorldProblems

    +2 0
  • filipt / 30.09.2018. ob 10:29 +1 0

    Filozofija življenja je že odlična, humanistična, brez zapravljanja, brez onsenaževanja. Kaj pa jezik; ali je potrebno in komu je namenjeno pojasnjevanje slovenskih izrazov z izrazi v angleščini »(zero waste)«, »(low impact)«, »''zero waste priboljške''«, »No impact Year«, in ali je angleščina edini jezik v svetu, ki lahko izraža bistvo stvari, življenja ...!?

    +1 0
delitve: 288
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin