"Čokolada je pri nas luksuz, privoščijo si jo lahko le višji razredi" #intervju

Ozadje čokolade ima grenke plati. Pridelava kakava je pogosto obremenjena z izkoriščanjem delovne sile in otroškim delom, o čemer velikokrat vemo premalo. O razmerah, v katerih nastaja kakav v Kamerunu, eni vodilnih afriških pridelovalk kakava, smo se pogovarjali z agronomom, ki prihaja iz te države.

"Kakav je v Kamerunu pomemben vir državnega prihodka. Pridelujemo tudi kavo, banane, kavčuk …"

"Kakav je v Kamerunu pomemben vir državnega prihodka. Pridelujemo tudi kavo, banane, kavčuk …" Foto: Polona Avanzo

Medtem ko je čokoladni trg v razcvetu, številni pridelovalci kakava in delavci na jugu sveta še vedno živijo v revščini. Pogosto delajo in živijo v slabih razmerah, v veliko primerih pa so kot poceni delovna sila vključeni tudi otroci. Socialno problematiko, ki je del pridelave kakava in s tem nastanka čokolade, spremljajo tudi okoljska vprašanja.

Ozadje pridelovanja kakava v Kamerunu predstavlja Christopher Mubeteneh Tankou s tamkajšne Fakultete za agronomijo in agronomske študije.

Kako pomembna je pridelava kakava v vaši državi?

Kamerun je eden od vodilnih med afriškimi pridelovalkami kakava, pred njim so samo Slonokoščena obala, Gana in Nigerija. Na leto pridelamo približno 250 tisoč ton kakava, kar pomeni od 300 do 500 kilogramov na hektar. To je sicer precej manj od potenciala, saj bi lahko letno na hektar dobili med dvema tonama in tremi tonami zrn. Pridelava po zaslugi kooperativ, v katerih so združeni nekateri pridelovalci, sicer raste, vendar ne po pričakovanjih.

Eden od razlogov za to so zelo stari kakavovci, na nekaterih plantažah so stari tudi več kot 50 let. Za to drevo pa velja, da njegova rodovitnost po tridesetih letih začne upadati. Drugi razlog je staranje kmetov. Mladi se vse bolj selijo v mesta, zaradi pomanjkanja delovne sile pa upada tudi pridelava. Zaslužki kmetij s kakavom so precej nizki, to je povezano tudi z zmanjšanimi vložki v produkcijo. Včasih je bilo glede tega veliko boljše. Svoje odtise na tem področju danes puščajo tudi podnebne spremembe.

Kakšne?

Sušna obdobja so krajša. Priča smo tudi močnemu dežju, visoka stopnja vlažnosti pa ustvarja pogoje za razvoj bolezni, ki lahko napadejo drevesa.

Pridelovalci, združeni v koperative, imajo več prednosti, uporabljajo lahko skupno infrastrukturo za sušenje in imajo večjo moč pri pogajanjih ob prodaji na svetovnem trgu, kar je še posebej pomembno, poudarja agronom Christopher Mubeteneh Tankou. Pridelovalci, združeni v koperative, imajo več prednosti, uporabljajo lahko skupno infrastrukturo za sušenje in imajo večjo moč pri pogajanjih ob prodaji na svetovnem trgu, kar je še posebej pomembno, poudarja agronom Christopher Mubeteneh Tankou. Foto: Polona Avanzo

Kdaj je sezona kakava?

Med septembrom in februarjem. Zrela semena lahko sicer obereš tudi v preostalih mesecih, vendar ne v veliki količini.

Kako velike kmetije s kakavom prevladujejo v Kamerunu?

Predvsem majhne, med dvema in petimi hektarji. Večina dela poteka ročno. Gre za delovno intenziven pridelovalni sistem. Edini del, ki bi ga lahko mehanizirali, je škropljenje. Ne gre pa za monokulturne plantaže, saj so te namenjene tudi zagotavljanju družinske prehrane, tako ob kakavovcih lahko pogosto vidite tudi poljščine, sadna drevesa in palme. Kakav za svojo rast potrebuje senco drugih dreves, zato so okoli njega pogosto bananovci. Plantaža kakava je videti kot tropski gozd, kjer rastejo različne rastline.

Prevladujejo torej družinske kmetije. Se pridelovalci med seboj tudi povezujejo in organizirajo?

Imamo nekaj kooperativ, čeprav večina pridelovalcev deluje samostojno. Je pa res, da imajo povezani kmetje precej prednosti. Uporabljajo lahko skupno infrastrukturo za sušenje in imajo večjo moč pri pogajanjih ob prodaji na svetovnem trgu, kar je še posebej pomembno. Lupina zrelih plodov kakavovca je zelo trda, zato lahko plodove, v katerih so kakavova zrna, razpolovijo le z mačetami. Mladi plodovi so zelene ali rdečkasto-vijoličaste barve, medtem ko se zreli plodovi obarvajo rumeno ali oranžno. Lupina zrelih plodov kakavovca je zelo trda, zato lahko plodove, v katerih so kakavova zrna, razpolovijo le z mačetami. Mladi plodovi so zelene ali rdečkasto-vijoličaste barve, medtem ko se zreli plodovi obarvajo rumeno ali oranžno. Foto: Reuters

Kakšni so delovni pogoji na plantažah? Za Gano in Slonokoščeno obalo je znano, da je v ozadju pridelave kakava veliko izkoriščanja delovne sile in otroškega dela.

Ker gre v veliki meri za družinske kmetije, pri pridelavi sodelujejo vsi člani gospodinjstva, vendar v okviru svojih zmožnosti. Tako so vključeni tudi otroci. A ker pridelava zahteva težko fizično delo, lahko velik del tega opravijo le moški. Ženske so bolj osredotočene na vzgojo poljščin in manjša dela v procesu vzgoje kakave. Otroci največkrat sodelujejo pri sušenju in fermentaciji, prek spremljanja dela na kmetiji pa starejši na njih prenašajo znanje.

V nekaterih zelo revnih družinah otroke zaposlijo na kakšni drugi kmetiji, s čimer si zagotavljajo dodaten zaslužek. V teh primerih gre za problematično otroško delo.

Kooperative, ki so del pravične trgovine - ta se med drugim zavzema za odpravo otroškega dela -, vzdržujejo te standarde.

Kot je pred časom v intervjuju za Siol.net povedala vodja pravične trgovine 3MUHE Živa Lopatič: "Pridelava kakava je izjemno obremenjena z otroškim delom. Kar 2,15 milijona otrok je zasužnjenih na plantažah v Gani in Slonokoščeni obali. Iz afriških držav pa prihaja 90 odstotkov kakava, ki ga v Evropi uporabimo za izdelavo čokolade. Torej je verjetnost, da jemo kakav, ki so ga pridelali otroci, zelo visoka."

Povpraševanje po kakavu na Zahodu v zadnjih letih narašča, vendar ponudba pada?

Drži. Pridelava ne sledi povpraševanju.

Je to dobra novica, ki pridelovalcem lahko pomaga pri višanju cen živila na mednarodnem trgu, ki je sicer v določenih primerih precej nizka?

Težava samostojnih pridelovalcev je, da jih na svetovnem trgu pri prodaji nihče na zastopa. Večina je zelo revna in zato tudi zelo ranljiva. Denar potrebujejo hitro in zato so velikokrat tarča izkoriščanja. K njim pogosto prihajajo kupci, ki zrna odkupujejo po zelo nizki ceni, naprej pa jih prodajo po višjih cenah. Prav to je, kar sem že omenil, ena od prednosti združevanja kmetov. Še uspešneje se lahko pogajajo tisti, ki so certificirani kot del pravične trgovine. V tem primeru so izhodišča boljša.

Ali v Kamerunu uporabljate kakav?

Pridelujemo ga za izvoz, ne za uživanje.

Le en odstotek kakava, proizvedenega v Kamerunu, ostane v državi za predelavo in uporabo, preostanek uvozijo na Zahod. Le en odstotek kakava, proizvedenega v Kamerunu, ostane v državi za predelavo in uporabo, preostanek uvozijo na Zahod. Foto: Reuters

Kaj za preprečevanje izkoriščanja stori država?

Formalno vlada pri pogajanjih na mednarodnem trgu za prodajo kakava in kave skrbi z odborom za prodajo. Pred neodvisnostjo (leta 1961 z združitvijo nekdanje britanske in francoske kolonije, op. a.) je to resnično delovalo, v današnjem času so kmetje v praksi prepuščeni sami sebi. Brez prave moči pa pri tem ne morejo biti uspešni in ne dobijo tistega, kar si zaslužijo. Priča smo izkoriščanju, zaradi nizkih dohodkov pa tudi nimajo možnosti za vlaganje v svojo dejavnost, kot na primer, da bi obnovili drevesa. Pred leti so od države dobivali tudi subvencije, česar prav tako ni več.

Vlada sicer poskuša organizirati majhne kooperative. Pridelovalce spodbuja, da se jim pridružijo. Financira tudi raziskave in izobraževanje na tem področju, vendar težava s premajhno pridelavo glede na potrebe še ostaja. Čeprav v zadnjem času produkcija vseeno nekoliko raste, kar spodbuja tudi država, saj izvoz kakava predstavlja pomemben vir prihodka.

Obstajajo načrti za pridelovanje čokolade v Kamerunu?

Približno en odstotek kakava, pridelanega v Kamerunu, je porabljen za izdelavo čokolade pri nas, kar prispeva k dvigovanju njegove vrednosti. Obstaja samo peščica kmetov, tistih, združenih v kooperativah, ki iz semena delajo čokolado.

Kako je z uživanjem čokolade pri vas?

V manjši meri jo jemo. Čokolada je v Kamerunu velik luksuz, ki si ga lahko privošči samo višji razred.

Vi imate radi čokolado?

Obožujem jo.

Christopher Mubeteneh Tankou s Sebastjanom Kalinškom. Zadnji skupaj z ženo Tino prvi v Sloveniji pod znamko 20 Chocolate izdeluje čokolado "od zrna do tablice". Christopher Mubeteneh Tankou s Sebastjanom Kalinškom. Zadnji skupaj z ženo Tino prvi v Sloveniji pod znamko 20 Chocolate izdeluje čokolado "od zrna do tablice". Foto: Polona Avanzo

Za razliko od kakava pa je v vaši prehrani bolj prisotna zelena banana za kuhanje (plantain banane), ki prav tako raste pri vas?

Res je. Pripravimo jih na več načinov. Lahko jih skuhamo ali pečemo. Iz nje pripravimo juho ali jo jemo pečeno z omako. Imamo pa tudi palmovo vino.

Je mogoče, da kdo od kmetov, ki pridelujejo kakav, še nikoli ni poskusil čokolade?

Zelo revni je najverjetneje res niso. Čokolada je pri nas draga. Je pa pomembno, da poznajo končni produkt in tako poznajo njegovo vrednost. Bili bi ponosni, če bi ga poskusili, saj je izdelek povezan tudi z njihovim delom.

Ali čokolado v Kamerun uvažate?

Nekaj malega, tisti že omenjeni en odstotek je proizvedene v Kamerunu, veliko več pa je uvožene. Večina kakava iz Kameruna gre na Nizozemsko, od tam pa potem izdelki prihajajo nazaj k nam.

Obstajajo številne vrste in kakovosti kakava - na fotografiji plod kakavovca, ki vsebuje zrna kakava. Obstajajo številne vrste in kakovosti kakava - na fotografiji plod kakavovca, ki vsebuje zrna kakava. Foto: Reuters

V kolikšni meri je v Kamerunu uveljavljena ekološka pridelava?

Delali smo raziskavo o ekološkem kmetovanju, saj je pomembno, da revne kmete seznanimo z alternativami, ki so dostopne in ekološke. Želimo jim pokazati možnosti pri pridelavi z naravnimi sredstvi. Tudi na tej ravni so v prednosti organizirani pridelovalci, ki se lahko izobražujejo. Nekaj ekoloških pridelovalcev že obstaja.

Kako vi vidite stanje v svoji državi?

Imamo prihodnost, vendar se moramo posvetiti težavam v kmetijstvu. Organizirati se je treba tudi zato, da bomo mlade zadržali na kmetijah. Prav tako pa reševati še ostalo, kar sem omenil.

Na fakulteti predavate v obeh jezikih, glede na to, da je Kamerun dvojezična država?

Tako je, učim v angleščini in francoščini. Če predavam v angleščini za francosko govoreče študente, naredim povzetek v francoščini, in obratno. Moraš pa na univerzitetni ravni obvladati oba jezika.

V vaši državi je veliko tudi lokalnih jezikov.

Več kot 200 različnih jezikovnih skupin je. Sam razumem, ne pa tudi govorim, le nekaj od teh.

Kako govorite doma?

Mešano, v angleščini in francoščini, s starši in širšo družino iz svoje domače vasi pa govorim v našem lokalnem jeziku. Prihajam iz velikega ljudstva Bamilike z zahoda države, ki pa ima več jezikov. Moj je ngomba. Rodil sem se v angleško govorečem delu, zato tudi več govorim angleško kot francosko.

Sorodne vsebine

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno