Nedelja, 29. 1. 2023, 13.00
1 leto, 2 meseca
"Kozarec kokakole škodi manj kot občutek krivde, ker ste ga popili"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,10
4
Hrvaški sociolog Bruno Šimleša, ki mu pravijo tudi "pop psiholog", je avtor vrste knjižnih uspešnic, v katerih se posveča predvsem ljubezni in partnerskim zvezam. V svoji najnovejši knjigi, ki nosi naslov (P)ostati zdrav, pa se s področja ljubezenskih odnosov seli na področje zdravja.
"Želim si, da bi jo prebrali ljudje, ki nimajo zdravstvenih težav, in si s tem povečali možnosti, da zdravstvenih težav tudi ne bodo dobili," je Bruno Šimleša povedal na četrtkovi predstavitvi knjige v Ljubljani, "na svoje zdravje je dobro misliti, ko smo zdravi, tako kot je pametno, da razmišljamo o svojem zakonu, še preden pomislimo na ločitev. Običajno je pa tako, da se svojemu zdravju posvetimo takrat, ko že imamo resne težave."
V knjigi (P)ostati zdrav Šimleša deli nasvete, kako zdravo ravnati s svojimi mislimi, čustvi in odnosi, kar po njegovih besedah še kako vpliva na fizično zdravje. V svojem pisanju se je iz paradigme "zdrav duh v zdravem telesu" obrnil v "zdravo telo v zdravem duhu", poudarja namreč, da ni dovolj, da se gibljemo, zdravo jemo, ne pijemo alkohola in ne kadimo, temveč je za zdravo telo enako pomembno, da poskrbimo za svoje misli in čustva.
Ne le gibanje in uravnotežena prehrana, ampak tudi uravnotežena čustva
"Nočem, da se to sprevrže v razpravo 'ali-ali', seveda je treba biti telesno aktiven, treba se je zdravo prehranjevati, ne kaditi in ne pretiravati z alkoholom," je poudaril, "toda iskreno mislim, da so ob uravnoteženi prehrani pomembna tudi uravnotežena čustva. Tudi sam redno telovadim, trudim se jesti kakovostno hrano, redko pijem alkohol in že 15 let ne kadim. Toda mislim, da je še bolj pomembno to, da si vzamem čas zase, ko ga potrebujem, stresu pokažem sredinec, znam postaviti meje in ne dovolim, da bi me ljudje izkoriščali. Tudi s tem skrbim za svoje zdravje."
Tudi nenehno razmišljanje o tem, ali jemo pravilno ali dovolj zdravo, nam lahko škodi bolj kot kakšna prehranska pregreha, je dejal Šimleša. "Ne pravim, da je okej, če spijete šest litrov kokakole. En kozarec pa vam bo škodil manj, kot vam škodi občutek krivde, da ste ga popili," je poudaril.
Rdeča nit njegove nove knjige je (ne)izražanje čustev, ki je po njegovem mnenju bistveno za (ne)uravnoteženost našega duševnega stanja. "V Sloveniji na primer ženske ves čas poslušajo, da morajo biti 'pridne', in imajo zato težave z izražanjem jeze," je dejal, "preveč je razmišljanja o tem, kaj pa bodo drugi mislili in da ni primerno, če pokažemo, da smo jezni."
"Toda povsem primerno je čutiti to, kar čutiš, in to tudi izraziti," je poudaril, "lahko pa izbiramo, kako, kdaj in komu bomo to izrazili. Ni treba takoj in ni treba osebi, ki vas je razjezila, toda čustva morate prepoznati in o njih nekomu povedati, pa četudi so to prijatelji, terapevt ali kdorkoli drug. S tem se ohladite, umirite in lahko razmislite, česa vas je ta jeza naučila."
"Čustev ne delim na pozitivna in negativna, temveč na prijetna in neprijetna," je še pojasnil Šimleša, "in vsa je treba izraziti, pa naj bo to radost ali žalost. Z izražanjem neprijetnih čustev se učimo in s tem na nas delujejo pozitivno. Če neprijetna čustva potlačimo in se smehljamo, s tem ne bodo izginila."
"Ne mešam se v delo zdravnikov kot strokovnjaki s Facebooka"
Šimleša veliko piše iz lastnih izkušenj, med drugim že več kot 15 let pomaga onkološkim bolnikom. "Trudim se jim biti v podporo, pri tem pa se ne mešam v delo zdravnikov, kar se dandanes prepogosto dogaja, predvsem v nekih poduhovljenih krogih, pri strokovnjakih s Facebooka, ki trdijo, da je vse v glavi," je poudaril.
"Zavzemam se za holistični pristop k zdravljenju oziroma človeku, nikakor ne izključujem uradne medicine, obenem pa želim, da medicina ne bi izključevala ljudi samih, saj smo prav mi bistven dejavnik pri lastnem okrevanju. Bolniki si med seboj niso enaki in zato jih ne bi smeli obravnavati na enak način," je pojasnil, ob tem pa povedal, da v zdravstvu pri tem dobiva vse več podpore: "Čez kakšne tri mesece bom uvodni govornik na hrvaškem onkološkem kongresu, kjer bodo zbrani eminentni onkologi, radiologi in vsi drugi specialisti, povezani z onkološkim zdravljenjem, ki si želijo spoznati tudi to perspektivo. Veseli me, da si želi tudi uradna medicina prodreti v to smer."
Preberite še:
4