Sreda, 20. 1. 2016, 8.18
9 mesecev, 2 tedna
Pokljuka: rajsko predmestje Bleda in Bohinja
Na visokogorski kraški planoti zima vlada že od zgodnjega novembra in ne bo popustila do marca. Prostrani gozdovi Pokljuke so idealni za vse, ki iščejo pristen stik z zimsko naravo.
Pokljuka je kot nekakšno zeleno predmestje Bohinja in Bleda na skrajnem vzhodnem robu Triglavskega narodnega parka celoletno pribežališče vseh ljubiteljev aktivnosti v naravi. Je priljubljeno izhodišče za številne visokogorske izlete v osrčje Julijskih Alp, med drugim tudi na Triglav, ima vedno prijetno temperaturo, ki v letnem povprečju znaša tri stopinje Celzija, od novembra do marca je vsaj deloma prekrita s snežno odejo, vedno pa ponuja na desetine kilometrov prelepih poti.
Ob vseh teh presežnikih ne preseneča, da so pokljuške naravne danosti cenili že v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, ko je blejski hotelir Ivan Kenda zgradil prvi hotel na Pokljuki – Šport hotel, ki še danes sprejema navdušene goste. Takrat je Pokljuka zaslovela po zdraviliškem turizmu, saj so pacienti z dihalnimi težavami ter očesnimi in srčnimi boleznimi zaradi ugodnega visokogorskega zraka tam veliko hitreje okrevali. Povprečna nadmorska višina pokljuške planote namreč znaša 1.300 metrov.
Kam po zimo? Vedno na Pokljuko.
Pokljuški gozdovi ne poznajo zelenih zim. Vsaj na Rudnem polju, ki je slovenska prestolnica teka na smučeh in biatlona, zima traja od novembra do marca. Novembra začnejo zasneževati proge okrog Športnega centra Pokljuka, saj decembra tukaj poteka svetovni pokal v biatlonu.
"Pri nas imamo vedno sneg, smo dovolj visoko, da se snežna odeja obdrži, proge pa vzdržujemo prav vsak dan," je povedal Dušan Podlogar iz Športnega centra Pokljuka, ki kot učitelj teka na smučeh veliko dela z najmlajšimi. "Redno gostimo šolarje in vrtčevske otroke, ki se pri nas naučijo osnov teka na smučeh. Ko majhen otrok obvlada gibanje na tekaških smučeh, bo učenje alpskega smučanja veliko lažje."
Okrog Športnega centra Pokljuka lahko uživate na vedno urejenih tekaških progah.
Čudovita narava nas razvaja tudi z zdravilnimi energijami
Seveda pa so med gosti hotela v Športnem centru Pokljuka tudi čisto običajni počitnikarji, ki jim je za popoln stik z naravo dovolj samo sprehod v okolici hotela in nekaj blagodejne energije.
Te pa je na Pokljuki več kot dovolj. Pol ure hoje iz Športnega centra Pokljuka, na planini Praprotnica, so dobro znane energetske točke, društvo radiestezistov pa je pred kratkim odprlo tudi nove zdravilne točke tik ob tekaški progi. Posamezne table nas vodijo po območju, kjer se lahko ponovno povežemo s svojimi davno izgubljenimi sposobnostmi samozdravljenja in se v dolino vrnemo polni sveže energije.
Močno zemeljsko sevanje pri Športnem centru Pokljuka je označeno s posameznimi tablami za določene blagodejne učinke.
Kulise za Jurski park ali neverjetna igra narave?
Pokljuška soteska, vintgar ali soteska Ribščice pri Zatrniku je slikovita naravna znamenitost nad dolino reke Radovne. Sotesko je v apnenčasto kamnino vrezala voda, ki je odtekala iz pokljuških ledenikov. Popotniku so na ogled naravni mostovi, skalna votlina in ravnice.
Skok na žičnico naravnost iz postelje
Lahko pa se odpravimo raziskovat "pokljuški trikotnik", kot ga je poimenovala naša ekipa na lovu za zimsko idilo v času, ko se v dolini ne moremo znebiti zelene oziroma bolj ali manj sive zime.
Po obisku biatlonskega centra nas je pot zanesla do Šport hotela, najstarejšega pokljuškega turističnega objekta.
Prednost bivanja v tem hotelu, ki je pozimi močno oblegan, je v tem, da se v smučarske čevlje lahko obujemo že dobesedno v postelji. "Pri nas lahko gostje uživajo v raziskovanju narave, ponujamo jim vse udobje sodobnega hotela – savne, vrhunsko lokalno pridelano hrano in prostorne sobe," je povedala najemnica hotela Tina Gjud in nam dala idejo, da se odpravimo raziskovat Pokljuko s krpljami. Tako smo se po kotičkih, ki so poleti na selitveni poti rjavih medvedov, potikali s krpljami in se počutili zelo avanturistično.
Naravna vrednota: šotna barja
Visoka pokljuška barja (Šijec, Veliko Blejsko barje, Goreljek in Mlake pod Javorovim vrhom), ki so ostala po tem, ko sta bohinjski in radovniški ledenik zajezila vodne odtoke, spadajo med najjužnejša visoka barja v Evropi.
Sobe, v katerih še vedno diši po svežem lesu
Tretja točka našega "pokljuškega trikotnika" je bil hotel Jelka, ki se lahko pohvali z novo preobleko in vrhunsko ponudbo na visoki ravni.
"Hotel smo prenovili in ga odprli leta 2013. Tik ob hotelu je varno smučišče za mlajše smučarje, ki se z belimi strminami šele spoznavajo. Šole v naravi, tabori in družine z majhnimi otroki se tukaj lahko naučijo osnov smučanja, se brezskrbno sankajo in uživajo v lokalno pridelani hrani," je idiličen hotel predstavil direktor Dušan Blažič in nam razkazal lično opremljene sobe, v katerih še vedno diši po svežem lesu.
Njihovi gostje so najbolj navdušeni nad pastirskimi planinami, ki jih je na Pokljuki res veliko, radi nabirajo gobe in borovnice ter grizejo hribovske stezice okoliških vrhov.
Iz hotela Jelka se s sankami lahko odpeljemo na smučišče.
Pokljuške planine in učne poti
V razgibanem površju skritih brezen, zaraščenih vrtač ter dolinic, ki so nastale kot posledica delovanja pokljuških ledenikov, se skrivajo pravljične pastirske planine (Rudno polje, Javorniška planina, Zajamniki, Uskovnica, Lipanca z Blejsko kočo, Praprotnica, Kranjska dolina, Konjska dolina, Velika raven, Belska planina). Na nekaterih je še vedno mogoče kupiti sirarske izdelke.
Po Pokljuki poteka tudi več označenih planinskih in učnih poti:
- Učna pot Barje–Goreljek: Šotna barja spadajo med območja najbolj dragocene narave v Evropi. Krožna pot je dolga približno en kilometer in ima pet učnih točk z informativnimi tablami. Namenjene so rastlinstvu in živalstvu na barju, Pokljuki danes in v preteklosti, splošnim značilnostim barja in človekovim dejavnostim v okolici. Na mokrih delih so leseni podesti, ki omogočajo varno hojo po suhem. Izhodišče: planina Goreljek na Pokljuki, ogled traja dve uri.
- Pokljuška pot je parkovna in gozdarska učna pot, ki obiskovalce Triglavskega narodnega parka in Pokljuke vodi po svojih gozdovih ter drugih znamenitostih. Povezuje gozdove in planine ter nas popelje tudi do nekaterih zgodovinskih zanimivosti. Predlog izhodišča: Mrzli Studenec. Pot je dolga 7,5 kilometra, za kar s postanki pri informacijskih točkah potrebujemo tri ure.
- Turistično-sirarska pot povezuje bohinjske, blejske in kranjskogorske kmetije, kjer lahko poskusite ali kupite domače mlečne izdelke, kot so kislo mleko, skuta, poltrdi sir, mohant, surovo maslo in še kaj.
