Od zvezd do imenitne filmske vile: izlet, ki nedvomno navduši

V Šoštanju sem bila prvič pred nekaj leti in ostal mi je v lepem spominu, ker sva z možem prespala v hiši njegovega strica, ki je bil tam rojen. Hiša stoji v samem središču mesta in čez ves trg se razpete žice z novoletnimi lučkami. Ko se je stemnilo, sva gledala skozi okno in Grega mi je rekel: "Mia, poglej, potegnil sem ti zvezde z neba."

Ime Šoštanj izhaja iz nemške besede Schönstein ali lepi kamen. Na mestnem grbu so upodobljeni trije srčki, ki ponazarjajo lego starega šoštanjskega gradu iz 12. stoletja, danes znanega kot Pusti grad. Preden sem prišla na svojo tretjo izbrano destinacijo, sem poklicala strica Nadana in teto Ireno, da bi skupaj obiskali to zanimivo mesto.

Na obrobju mesta se takoj opazi spoj narave in industrije, reke Pake in Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ). TEŠ z močjo 779 megavatov proizvaja povprečno tretjino energije v državi.

Za začetek v Vilo Mayer

Ogled mesta sem začela v Vili Mayer. Vila z vrtom je značilen primer meščanske arhitekture poznega historizma. Zgrajena je bila na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Postaviti jo je dal odvetnik in dolgoletni šoštanjski župan Fran Mayer.

Vila je dobrih 15 let v lasti občine Šoštanj, ki jo je leta 2009 prenovila, v njej pa so postavili stalne zbirke kulturne dediščine. Vila Mayer je od leta 2006 skupaj z vrtom razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena. Notranjosti mi ni uspelo videti in fotografirati, saj so snemali reportažo o tej krasni vili.

Po mojem mnenju je največja znamenitost Šoštanja rojstna hiša Karla Destovnika - Kajuha. Karel Destovnik s partizanskim imenom Kajuh je slovenski pesnik, prevajalec in narodni heroj, ki je leta 1944 padel pod streli nemškega orožnika slovenske nacionalnosti Franceta Černeta. Izbrana dela Karla Destovnika - Kajuha so Slovenska pesem, V Srbijo ... v Šlezijo, Kje si, mati, Pesem XIV. divizije ...

Razgibanje na izletu: kratek vzpon do gradu

Nad mestom Šoštanj bdi Pusti grad. Grad stoji sredi strmega pobočja nad mestom Šoštanj, v zahodnem delu Šaleške doline in ob spodnjem toku reke Pake. Ime Pusti grad je dobil šele po tem, ko je bil že porušen oziroma opustel. Dvajsetminutni sprehoda do gradu nagradi obiskovalca s čudovitim razgledom na Šaleško dolino, tudi na Družmirsko jezero. Zaradi slabih vremenskih razmer in neprimerne obutve se nisem povzpela do gradu, fotografirala sem ga iz mesta.

V Šoštanju je prelepa cerkev sv. Mohorja in Fortunata, ki stoji pod Pustim gradom. Odkar stoji Šoštanj, je tu prelepa cerkev, ki pa je bila ob svojem nastanku najprej grajska kapela. Zgrajena je bila v času, ko so gradili grad, verjetno že v 12. stoletju, današnjo podobo pa je dobila v 18. stoletju, ko so jo opremili v baročnem slogu. Cerkev sem si ogledala samo od zunaj, saj je bila zaprta.

Mestna obrt s tradicijo: usnjarstvo

Skozi stoletja je bilo usnjarstvo na Slovenskem tradicionalno pomembna obrt, zato sem šla obiskat muzej usnjarstva. Nastal je zaradi ohranjanja kulturne in tehniške dediščine nekdanje Tovarne usnja Šoštanj. Odprli so ga 20. oktobra 2009. Do zdaj še nisem bila v podobnem muzeju in vesela sem, da sem ga obiskala, saj sem izvedela, kako so živeli usnjarji. To me je spodbudilo k nadaljnjemu raziskovanju.

Najbolj znana družina v Šoštanju je bila družina Vošnjak, družina usnjarjev. Zelo sem si želela videti, kje so živeli veliki obrtniki, zato sem obiskala romantično vilo Široko in dvorec Gutenbüchel. Ko sem prišla do vile Široko, sem si takoj zaželela, da bi živela v njej (mogoče enkrat tudi bom, nikoli ne veš). Ima čudovito okolico in vrt. V zraku sem začutila veliko ljubezni in lepe energije, saj jo je Herbert Vošnjak podaril svoji ženi Malvini iz velike ljubezni. Romantična vila sredi gozdička obudi spomine na meščane in življenje premožnih industrialcev iz obdobja med obema vojnama. Posebno lep je park z mnogimi okrasnimi elementi, ki daje stavbi posebno vrednost. Avto smo parkirali pred zaprtimi vrati in se sprehodili do pravljičnega vrta. Zaradi ambienta sem se počutila kot v starih filmih. Povzpeli smo se po šestdesetih stopnicah in na vrhu zagledali v rumeno pobarvan dvorec. Ko vse to vidiš, si je lahko predstavljati njihovo življenje, od zabav na vrtu do življenja v dvorcu.

Odlična izbira tudi za popoln odklop

Pot sem nadaljevala do Topolšice, ki je v občini Šoštanj. Znana je po termah, ki imajo dva hotela in apartmajsko naselje. Že v 16. stoletju so poznali termalno vodo, saj so odkrili naravni topli vrelec. Terme so obdane z zelenimi gozdovi in na mirni lokaciji. Ponujajo veliko programov zdravljenja. Zasluženo kavo sem spila v hotelu Vesna.

Za konec potepanja po Šoštanju sem si pustila ogled Družmirskega ali Šoštanjskega jezera. Gre za umetno jezero, ki spada v skupino Šaleških jezer. Ime je dobilo po naselju Družmirje, ki se je udrlo zaradi porušenih rovov šoštanjskega rudnika. Jezero je pretočno, voda v njem se izmenja od dva- do štirikrat letno. Velja za najgloblje jezero v Sloveniji. Stric Nadan nam je pokazal, kje približno je stala kmetija njegovih prednikov. Danes je tam voda in težko si predstavljaš, da je včasih stala tam.

Ko sem se pripravljala na obisk Šoštanja, sem bila v dvomih, kaj bom lahko napisala, ampak Šoštanj je zanimivo, barvito, zgodovinsko in kulturno mesto, ki ga morate dodati na svoj seznam popotovanj po Sloveniji.

Nagradna igra: Kje se skriva vaš najljubši kotiček v Sloveniji?

Odkrivajte Slovenijo skupaj z nami in našimi blogerji ter nam pokažite, kam naj se naslednjič odpravimo na izlet. Imate svoj najljubši kraj v Sloveniji, kamor najraje zahajate? Pošljite nam fotografijo svoje naj slovenske destinacije in se potegujte za Mastercard kartico v vrednosti 40 evrov.