Sreda, 30. 3. 2016, 13.20
10 mesecev, 1 teden
Ideja za konec tedna: k jamskemu medvedu in ledenodobnim lovcem
Ledenodobni lovci so v kraški jami na južnih pobočjih Olševe pustili številne sledi. In prav zaradi njih je Olševa postala znana po vsem svetu. Odkrijmo, zakaj si je ledenodobni človek tam uredil bivališče oziroma svetišče.
Kraji, kjer so v prazgodovini prebivali naši predniki, imajo vedno pridih skrivnostnega in z velikim veseljem obiskujemo te točke, ki so še vedno nekaj posebnega. Med najbolj znanimi arheološkimi najdišči, ki je hkrati tudi enkratna izletniška točka, je tudi Olševa s Potočko zijalko.
Dostop do Olševe:
Iz Mozirja ali Kamnika čez prelaz Volovljek se prek Luč pripeljemo v Logarsko dolino. V Solčavi nadaljujemo desno v smeri Podolševe, prelaza Spodnje Sleme in Črne na Koroškem. Kmalu pridemo na makadamsko cestišče in po nekaj kilometrih v Podolševi zavijemo levo proti panoramski cesti. Nadaljujemo proti cerkvi svetega Duha, parkiramo pa nekaj sto metrov pred cerkvijo v bližini kmetije Rogar in nadaljujemo peš.
Planinska postojanka: stalno odprta Koča pod Olševo (1.232 metrov) v bližini cerkve sv. Duha.
Pol ure do Potočke zijalke
Od turistične kmetije Rogar nadaljujemo levo po kolovozu, ki se začne vzpenjati skozi gozd. Nadaljujemo desno po markirani poti, ki vodi proti Olševi. Kolovoz se nato spremeni v stezo, ki nas hitro pripelje do državne meje.
V nadaljevanju se nekaj časa vzpenjamo ob državni meji, nato pa prispemo na označeno razpotje. Od tam sledi še približno deset minut vzpona in že smo pri kraški jami Potočka zijalka. Izpred Potočke zijalke, kamor prispemo v pol ure hoje, je lep razgled na Kamniško-Savinjske Alpe in Logarsko dolino.
Arheološko najdišče Potočka zijalka
Potočka zijalka je 115 metrov dolga in od 20 do 40 metrov široka kraška jama na Olševi. Leta 1928 so v jami odkrili starokamenodobno bivališče izpred 40 tisoč let.
Jama leži na višini 1.675 metrov na južnem pobočju Olševe (1.929 metrov) v vzhodnih Karavankah in je najvišje ležeča slovenska paleolitska postaja ter najdišče množičnih ostankov jamskega medveda. Našli so kar 150 celih lobanj jamskega medveda, vendar so bile uničene v bombnem napadu.
Jama je pomembna zaradi odkritja številnih koščenih konic, več kot 300 kosov kamnitih orodij, najstarejše evropske šivanke, slovite koščene piščali in obsežnih kurišč paleolitskih (starokamenodobnih) lovcev – kromanjoncev.
Poleg ostankov jamskega medveda so v jami našli tudi zobovje muškatnega goveda, ostanke jamskega leva, volka, lisice, rosomaha in drugih malih sesalcev.
Jamo je odkupilo Muzejsko društvo Celje, najdbe pa hrani Pokrajinski muzej Celje, medtem ko je v Gostišču in muzeju Firšt v Logarski dolini postavljena tudi Stalna razstava Potočka zijalka.
