Prve superge na svetu, narejene iz morskih odpadkov, a ne socialno pravične

V imenu družbene odgovornosti, ki preči profitna področja, se je nemška znamka Adidas povezala z okoljsko organizacijo Parley for The Oceans, ki skrbi za ozaveščanje o onesnaženju morij in oceanov. Z združenimi močmi so izdelali prve športne copate na svetu, ki so narejene izključno iz recikliranih morskih odpadkov in zavrženih nezakonitih mrež za kočarjenje, s katerimi z željo po ulovu ribiči strgajo morsko dno, s tem pa opustošijo globokomorsko življenje.

Do konca leta bodo na trgu še drugi izdelki iz morskih odpadkov

Produkt okoljevarstvenega projekta, zavitega v komercialni kontekst, so modne superge, ki jih označujejo tudi za konceptualno obutev, saj v svojem bistvu nosi družbeno sporočilo. Pri čemer pa ima znamka proti koncu tega leta načrt na trg poslati še druge izdelke, ki so nastale iz plastičnih odpadkov.

Okoljsko zavedno delavsko izkoriščevalsko podjetje

Vse lepo in prav, da se je Adidas v verigi svoje proizvodnje lotil izpostavljanja teme, povezane s skrbjo za okolje in da je s svojo novo linijo tako oplazil eno od aktualnih vprašanj našega časa. Ob tej novici bi lahko ob nepoznavanju siceršnje proizvodnje tega športnega konglomerata celo brez večjega omahovanja odobravajoče prikimali, vendar pa je to, vsaj brez kančka skepse, nemogoče.

Ni skrivnost, da Adidas, kot tudi nekatere druge znamke obutve in oblačil, med njimi so na primer Nike, Gap, H&M in druge, svoje izdelke, ki jih nato prodajajo za bolj ali manj mastne cene, proizvajajo v državah tretjega sveta. Razlogi so prav tako jasni: stroški dela in delovna sila so cenejši, delovna zakonodaja je ohlapnejša in brezposelnost relativno visoka, s tem pa tudi pristajanje na izkoriščevalske pogoje dela.

Čeprav naj bi zadnjih desetih letih ta podjetja predvsem pod pritiskom javnosti naredila korak naprej k urejanju delovnih pogojev v svojih proizvodnih obratih, kot prepričujejo sama, pa je neodvisni nadzor v teh lokalno upravljanjih tovarnah otežen. Tovrstna problematika je še vedno in prevečkrat širše spregledana, pa tudi nerešena.

Otroško delo, prisilno opravljanje nadur, spolno nadlegovanje

Leta 2000 se je na primer Adidas, ki ima večinoma tovarne po Aziji, soočal z afero, ko so v javnost prišle informacije o nevzdržnem ravnanju z zaposlenimi v njihovi indonezijski tovarni. Kot je takrat poročal britanski časnih Guardian, so oblačila izdelovali s pomočjo otroškega dela, prisilnih nadur, nizkega plačila in spolnega nadlegovanja.

V podjetju so seveda že takrat to zanikali, da imajo dosleden delovni kodeks, njegovo izvajanje in pogoje, pa da redno spremljalo s ciljem, da bi zaposlenim zagotovili dobre delovne pogoje.

Vprašanje o poniževalnih in izkoriščevalskih delovnih razmerah v proizvodnji svetovno uspešnih športnih znamk je spet medijsko glasnejše postalo v času zadnjih poletnih olimpijskih iger v Londonu. Takrat je angleška organizacija za pravično delo Labour Behind the Label izdala poročilo z naslovom Fair Games, v katerem je preučila pogoje dela v desetih tovarnah, kjer so na Kitajskem, Šrilanki in Filipinih izdelovali športna oblačila, ki so se nato pojavljala na olimpijskih igrah.

Med temi je bil tudi Adidas, za katerega se je spet izkazalo, da delo plačuje prenizko, da so delavci prisiljeni v nadure in velikokrat ustrahovani z grožnjami o takojšnjem odpustu ob morebitni kritiki težkih delovnih pogojev.

Revizije delovnih pogojev so farse

Na to so se v podjetju odzvali in seveda zatrdili, da svojim delavcem v celotni globalni verigi podjetja zagotavljajo pravično plačilo, varne in prijazne pogoje dela. A kot je takrat, leta 2012, poročal časnik Independent, so revizije po besedah zaposlenih v indonezijski tovarni farse.

Vnaprej so najavljene, zato pa delovne okoliščine tudi lahko temu primerno zrežirane in prirejene, delavci pa v strahu pred izgubo službe tudi na vprašanja pripravljeni že z vnaprej določenimi odgovori, ki jim jih narekujejo delodajalci, so takrat še zapisali.

Okoljske teme se prodajajo, socialna pravičnost ne

Da so se pogoji v njihovih proizvodnih obratih kaj bistveno spremenili v smeri pravičnega plačila in vzdržnih delovnih pogojev raziskovalec pravične trgovine, Rene Suša pravi, da bi bil žal zelo presenečen in da so okoliščine dela še vedno enako slabe.

V luči tega ozadja podjetja in novice, da je Adidas k življenju spravil okoljsko odgovoren čevelj, pa Suša domneva, da je ta nastal kot tržna niša. Vprašanje okoljske odgovornosti je tako v tem primeru lažje kot vprašanje socialne pravičnosti. "Okoljske zadeve se bolje prodajajo kot teme poštenega plačila. Te so veliko bolj vprašljive, saj zajedajo v jedro – v profitne interese, in to je točka, o kateri se ne govori."

Kot dodaja Suša, pa je takšen izdelek, kot je obutev iz recikliranega materiala, prepoznaven že na prvi pogled, s tem pa je tudi izdelek že takoj tudi jasno profiliran, kar pa je v primeru čevlja, ki je izdelan po načelu pravične trgovine, torej pravičnega plačila za delo, na zunaj to nemogoče prepoznati.

Pa ne samo to, pri tem gre tudi za konflikt. "V trenutku, ko bi izdelali pravične športne copate, bi s tem podčrtali dejstvo, da po teh načelih niso narejeni vsi drugi."