Nina Košak, ki deluje pod znamko ninaluba, je oblikovalka po duši in izobrazbi. Ne mara hitre mode in pogreša dobre stare čase, ki so ponujali boljše modne kose.
Ker jo domači že od majhnega ljubkovalno kličejo "luba", se je ime blagovne znamke ninaluba oblikovalo kar samo od sebe.
"Doma smo se veliko vrteli okoli kreative, mama mi je šivala unikatne obleke, jaz sem seveda pridno sodelovala; oče pa me je kot glavni modni navdušenec v družini učil, kakšno je kakovostno oblačilo ali obutev," se spomnja svojih oblikovalskih začetkov.
Nina je oblikovanje šolsko nadgrajevala na naravoslovniški fakulteti, smer oblikovanje tekstilij in oblačil, v praksi pa s pripravništvom v Stefanelu v Italiji. Pozneje je v Ljubljani začela ustvarjati svojo znamko, za katero ponosno stoji že osem let.
Svoj ulični stil vidi kot razigran, ki ga vedno spremlja kak seksi detajl. "Tudi če gre samo za perilo, ki ostane skrito. Pri mojih kreacijah je vedno poudarek na tem, da se ženska v njih počuti seksi in samosvoja."
Ulični stil Slovenk pa se ji zdi že kar malo preveč ukalupljen, s premalo izvirnosti.
Žal je tako, da se v današnjih časih daje poudarek na kvantiteto (čim več modnih kosov hitre in posledično poceni mode), ne pa kvaliteto. Sama imam v omari raje manj kosov, ki so kvalitetni kot pa polno omaro “H&M” oblačil, ki so povrhu vsega še nastala v slabih pogojih (grozno je predvsem izkoriščanje delovne sile).
Redki so tisti, ki si upajo, česar ne razume, pravi.
"Kaj je lepšega kot biti unikat, biti samosvoj, pa naj gre za pogled na svet, okus glasbe, knjig ali mode. Eden od mojih najljubših citatov je gotovo 'Be yourself, everyone else is already taken' Oscarja Wilda.”
Medtem ko o slovenskem uličnem stilu nima povedati veliko dobrega, pa je nad modo slovenskih oblikovalcev navdušena.
"Odkar imamo v naši lepi Ljubljani Pentljo in Zoofo, se s slovensko modo zagotovo veliko več dogaja, posledično pa se čedalje bolj ozavešča o vrednosti unikatnih kreacij izpod rok domačih modnih oblikovalcev."
Zase pravi, da ni "šopaholičarka", saj si kosov ne kupi, temveč si jih kar sešije.
Če pa se že odpravi po nakupih, vedno najprej gleda na kakovost.
"Od nekdaj sem tip kupca, ki se zaljubi v en kos. In ta ljubezen lahko traja tudi več let. Govorim seveda o kakovostnih, klasičnih kosih oblačil, ki jih lahko vmes tudi za par let pospravimo v omaro, čez čas spet obudimo in postiliramo primerno trenutnim trendom.”
Njena garderoba iz mladosti je bila večinoma iz Italije in to pogreša še danes.
Še vedno me najbolj prepriča etiketa "made in Italy", ki je danes že prava redkost.
In prav ta oblačila, njena stara iz gimmazije s to etiketo, so njen sanjski klasičen kos. “To so bila najlepša in najkvalitetnejša oblačila in večino izmed njih bi danes lahko vrhunsko postilirala z mojo ninolubo. Sem večen nostalgik (smeh)”.
“Ne me razumet narobe, tudi jaz obiščem H&M in Zaro, ponavadi grem tja po kavbojke, ampak so te obiski res redki, predvsem pa stvar nuje, saj pravih jeans hlač ne moreš narediti brez strojev potrebnih za obdelavo jeansa.”
Na vprašanje o modnih dodatkih pa odgovarja s pravim navdušenjem, saj jih obožuje, razlaga.
"Brez njih se počutim golo! Včasih začnem z drugega konca in najprej izberem dodatke ter na njih zgradim stajling. V zadnjem času zagotovo zapestnice ninaluba in pas; brez teh dveh ne grem skoraj nikamor več, razen če stajling veleva drugače." (smeh, op. p.)
Komentarji
Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.
Ali želite prijaviti neprimeren komentar moderatorju?
Uspešno ste prijavili komentar.
Komentar je že prijavljen.