Z razstavo Secesijska Ljubljana v poklon Maksu Fabianiju

Na Jakopičevem sprehajališču je razstavljenih 116 posnetkov secesijske arhitekturne dediščine v Ljubljani. Razstava predstavlja bogato secesijsko zapuščino v Ljubljani, hkrati pa opozarja tudi na širši pomen secesije kot mednarodnega umetniškega gibanja in skupnega kulturnega dejavnika v tedanji Evropi. Lokalni arhitekti so z gradnjo v novem slogu marsikje pripomogli k narodnemu prebujenju. Dediščina arhitekta Maksa Fabianija Tema razstave se navezuje tudi na dediščino arhitekta Maksa Fabianija, ki je bil eden od tvorcev in v letih 1903‒1904 član Dunajske secesije. Fabiani je pripomogel k uveljavitvi načel moderne arhitekture z delovanjem v krogu dunajskih umetnikov in s svojimi znamenitimi stavbami v secesijskem slogu na Dunaju, v Ljubljani, Gorici in Trstu v letih med 1899 in 1909. Njegova bogata zapuščina ga uvršča med najpomembnejše arhitekte Srednje Evrope na prehodu iz devetnajstega v dvajseto stoletje.

Avtor razstavljenih fotografij je Miran Kambič, po izobrazbi arhitekt, ki se je v svojem fotografskem ustvarjanju specializiral za arhitekturno fotografijo. Svoje fotografije redno objavlja v domačih in tujih strokovnih revijah.