Petek, 29. 12. 2017, 16.58
6 let, 3 mesece
Ker je bilo preveč samostanov, so enega preuredili v bolnišnico #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,90
Na vogalu Dalmatinove ulice in Slovenske ceste ter vse do tam, kjer danes stoji Hribarjeva hiša, je med letoma 1786 in 1895 delovala prva civilna bolnišnica na Kranjskem, na kar opozarja tudi tabla na današnji stavbi, ki se je verjetno še marsikdo lahko spominja kot stavbe Slovenijašporta.
Ko je leta 1784 Ljubljano obiskal cesar Jožef II., je ugotovil, da je v mestu preveč samostanov in da bi enega lahko preuredili v bolnišnico. Najprej je za to določil frančiškanski samostan, vendar so ob tej izbiri posredovali visoki verski uradniki, češ da stavba ob Ljubljanici za to ni primerna. Tako je za novo vlogo v mestu določil samostan na Ajdovščini.
Tabla, ki na današnji stavbi na vogalu Dalmatinove ulice in Slovenske ceste spominja na zgodovino tega kraja.
Leta 1786 je tako cesar podpisal odlok o ustanovitvi civilne bolnišnice v Ljubljani. Stavbo je bilo treba za spremenjene namene prezidati, prve bolnike pa so vanjo tako sprejeli leto pozneje.
Deželna bolnica je bila v potresu leta 1895 močno poškodovana, zato so stavbo morali podreti, na njenem zemljišču pa sta pozneje nastali dve novi hiši.
Dvanajst bolnišničnih sob
Civilna bolnišnica je imela 12 postelj, v njej pa je šlo za zametke dermatološkega oddelka, kjer so zdravili zlasti sifilitične bolnike, kirurškega za poškodovance in nujne primere ter medicinskega, danes internističnega, predvsem za bolnike s kroničnimi boleznimi dihal, z boleznimi srca in ožilja.
Prostori tudi za duševno bolne
Ko je leta 1787 Jožef II. spet prišel v Ljubljano, je odredil, da morajo v dodatne bolnišnične sobe tu preurediti tudi zakristijo in cerkev, na novo pa zgraditi prostore za duševne bolnike. To se je tudi zgodilo, prezidavo in dozidavo pa so končali naslednje leto.
Dve leti po njeni ustanovitvi bolnišnice so tako v njej sprejemali tudi duševno bolne. Od leta 1787 je v njej delovala tudi javna lekarna.
Večanje bolnišnice
Leta 1813 je bolnišnica v Ljubljani, ki je tedaj štela približno 11 tisoč prebivalcev, lahko sprejela 309 bolnikov. Ker so potrebe naraščale, jo je bilo treba razširiti. Načrt za povečanje je izdelal Simon Foyker okoli leta 1829, vendar pa je devet let pozneje deželni zbor sklenil, da bodo novo bolnišnico zgradili na primernejšem kraju.
Na tem mestu je sicer bolnišnica delovala vse do leta 1895, ko so stavbo, ki je bila v potresu močno poškodovana, porušili.
Na vogalu Dalmatinove ulice in Slovenske ceste so leta 1906 zgradili stanovanjsko-trgovsko hišo, pod njeno zasnovo se je podpisal mestni arhitekt Ciril Metod Koch. Zraven nje pa je na vogalu Tavčarjeve ulice in Slovenske ceste po načrtih Maksa Fabianija nastala Hribarjeva hiša prepoznana po valovitem pročelju.
Od bolnišnice do stanovanjsko-trgovskega poslopja
Na njenem zemljišču pa so zgradili dve stavbi. Na vogalu tisto, ki se je lahko iz druge polovice prejšnjega stoletja marsikdo spominja po Slovenijašportu, zadnja leta pa po spreminjanju programov v njenem pritličju. Zgradili so jo leta 1906, pod njeno zasnovo se je podpisal mestni arhitekt Ciril Metod Koch.
Zraven nje pa je prav tako leta 1907 nastala Hribarjeva hiša, zgrajena po načrtih Maksa Fabianija.
Stavba Slovenijašport iz leta 1991.
