Petek, 9. 12. 2016, 16.31
7 let, 1 mesec
Poznate zgodbo Bambergove hiše v Ljubljani?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,90
2
Stoji na Miklošičevi cesti s hišno številko 16, pod njene načrte pa se podpisuje arhitekt in urbanist Maks Fabiani, ki je uredil tudi bližnji park pred sodiščem, nekoč imenovan Slovenski trg, danes Miklošičev park. Pa veste, po kom se hiša imenuje?
Če se po ljubljanski Miklošičevi cesti namesto hitenja sprehodite pozorno, z mislimi, usmerjenimi na grajeno okolico, lahko ta ponudi kar nekaj zgodovine, tako mestne in družbene kot arhitekturne.
Na križišču Miklošičeve ceste z Dalmatinovo ulico stoji Bambergova hiša, ki je nastala med letoma 1906 in 1907. Njena zunanjost predstavlja Fabianijev odmik od secesijskega sloga, ki v tem delu mesta prevladuje in ki mu je bil arhitekt zavezan pri načrtovanju Krisperjeve stavbe na Miklošičevi 20.
Bambergova hiša je eden od odtisov arhitekta in urbanista Maksa Fabianija v Ljubljani. Njegova povezava z mestom se začenja z načrtom popotresne regulacije leta 1895 in konča leta 1908, ko je bil zgrajen Jakopičev paviljon.
Odmik od secesije
Vzor za Bambergovo palačo je treba iskati v ljubljanski poznobaročni patricijski hiši, Fabiani pa se je ob njeni zasnovi naslonil na lokalne tradicije in duh kraja. Arhitekturo je želel povezati z okoljem, preizkušal pa je tudi nove materiale in tehnike.
Neobaročno pročelje Bambergove hiše predstavlja Fabianijev odmik od dunajskega secesijskega sloga, ki bolj ali manj zaznamuje Miklošičevo cesto.
Na pročelju izstopajo mogočni navpični pasovi v sivem betonskem ometu v kombinaciji s kamnom. Keramični reliefi bradatih mož - pomembnih tiskarjev - pod ostrešjem so delo avstrijskega keramika in kiparja Huga Franza Kirscha. Gre za povezavo s prvim lastnikom hiše.
Keramični reliefi pod ostrešjem, ki upodabljajo pomembne tiskarje, so povezava s prvim lastnikom hiše - Otomarjem Bambergom, tiskarjem in založnikom. Ob nastanku zgradbe je bila v pritličju pisarna s knjigarno, v nadstropjih pa stanovanja.
Knjigarna v mestu
Prvi lastnik in investitor stavbe, ki je nastala v poslovno-stanovanjske namene, s knjigarno v pritličju, je bil založnik in tiskar Otomar Bamberg. Od tu tudi ime stavbe, ki se je ohranilo do danes.
Otomar Bamberg (1848-1934), tiskar in založnik, ki je dal zgraditi hišo na Miklošičevi cesti 16.
Otomar Bamberg se je tiskarstva naučil na Bavarskem, leta 1869 pa je postal vodja tiskarne in knjigarne Ignac Kleinmayr & Fedor Bamberg v Ljubljani.
Od izdaje Cankarjeve Erotike do Tavčarjevih del
Sprva je tiskal samo nemške knjige in časopise, od 80. let 19. stoletja pa tudi vse več slovenskih učbenikov in literarnih del.
Izdaj je tudi pesniško zbirko Ivana Cankarja Erotika (1899) in dela drugih književnikov, med njimi tudi Samogovore Otona Župančiča iz leta 1908. Prav tako je izdal dela Josipa Stritarja, Frana Levstika, Ivana Tavčarja, Antona Aškerca in drugih.
Pročelje stavbe podpisujejo navpični pasovi v sivem betonskem ometu v kombinaciji s kamnom.
2