Četrtek, 25. 4. 2019, 9.36
4 leta, 12 mesecev
Arhitekt Maks Fabiani ostaja častni občan Komna #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,33
9
Svetniki Občine Komen so se na včerajšnjem usklajevanju o točkah dnevnega reda današnje seje občinskega sveta odločili, da se razpravo o odvzemu naziva častnega občana arhitektu Maksu Fabianiju umakne z dnevnega reda.
Slovenec Maks Fabiani, eden najpomembnejših urbanistov in arhitektov avstro-ogrske monarhije, se je rodil leta 1865 v Kobdilju na Krasu, v zdajšnji Občini Komen. Občinski svetniki so mu leta 2017 za zasluge posthumno podelili laskavi naziv častnega občana.
A skupina 57 prebivalcev Komna je dve leti kasneje vložila pobudo, da rojaku odvzamejo častni naziv. Sporno se jim zdi Fabianijevo članstvo v fašistični stranki. Njen član je postal leta 1921, ko je tedanje ozemlje današnje Občine Komen pripadalo Italiji.
O burnem dogajanju v občini Komen smo včeraj poročali tudi v oddaji Danes na Planetu:
O tem bi morali občinski svetniki odločati danes, a so predlagano točko včeraj umaknili z dnevnega reda. Po besedah občinskega svetnika Iva Kobala je med svetniki prevladal razum. "Večina svetnikov se je odločila, da ne bo podprla predlaganega sklepa ter delala razdora v občinskem svetu in med ljudmi. Veliko ste pripomogli tudi mediji, ki ste korektno poročali o situaciji," je dejal Kobal, tudi prebivalec Štanjela.
Izrazil je še upanje, da omenjena tema nikoli več ne bo prišla na dnevni red seje občinskega sveta.
Poznavalci Fabianijevega delovanja so prepričani, da gre v tem primeru za ideološki boj znotraj občinske koalicije oziroma politično vprašanje, ki nima nobene povezave z imenovanjem za častnega občana.
Arhitekt, ki je zaznamoval Ljubljano, Dunaj in Trst
Arhitekt in urbanist avstro-ogrskega cesarstva Maks Fabiani (1865-1962) je s svojim delom zaznamoval številna mesta po vsem cesarstvu – Dunaj, Salzburg, Gradec, Ljubljano, Trst, Gorico, Bolzano, Opatijo, Brione. Po prvi svetovni vojni je sodeloval tudi pri obnovi porušenega Posočja, Bil je osebni svetovalec za arhitekturo in umetnostno zgodovino habsburškega prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Po njegovih načrtih pa so arhitekturni projekti nastajali tudi v Benetkah, Rimu in Palermu.
Fabiani še danes velja za enega od najpomembnejših arhitektov Srednje Evrope na prelomu 19. in 20. stoletja, ki je močan pečat pustil tudi v Ljubljani. Njegov regulacijski načrt, ki ga je na lastno pest ob prenovi Ljubljane po rušilnem potresu leta 1895 predlagal mestnim svetnikom in ki je bil na koncu tudi sprejet, čeprav ne v celoti uresničen, predstavlja začetek modernega urbanističnega načrtovanja na ozemlju Slovenije.
Ljubljanski župan Ivan Hribar je Fabianiju poleg javnih naročil zaupal tudi gradnjo svoje hiše. Stavba na Tavčarjevi 2 danes velja za eno od najzanimivejših avtorjevih del, saj kaže arhitekturno domiselnost, preoblikovanje povzetih vplivov in vzorov v nov jezik ter interpretacijo baroka in takrat aktualnega secesijskega cvetličnega sloga. Levje glave na fasadi izhajajo iz Fabianijevih skic iz študijskega potovanja po Siciliji in napeljujejo na na klasično podstat zasnove stavbe.
Mesto večjih razsežnosti in z več sonca na ulicah
V regulacijskem načrtu Ljubljane se je ob ureditvi prostora Fabiani naslonil na njene bistvene točke: na grad, mestne trge in Ljubljanico. Mesto je dobilo nove ulice, mogočne stavbe, ureditev trgov in prometa, obvozno cesto (ring) in predvidel je progo za tramvaj.
Mesto si je zamišljal skozi njegove večje razsežnosti z odprtimi javnimi prostori, z več sonca na ulicah in zelenjem naokoli.
Nekdaj Mestna ubožnica, danes Klinika za infekcijske bolezni na Japljevi 2, je po Fabijanovih načrtih in Hribarjevem naročilu nastala za 150 oskrbovancev in predstavlja prvo arhitektovo uresničitev projekta v Ljubljani. Sprva je nastal enonadstropen objekt, kjer je bil v pritličju večji bivalni prostor in spalnice za moške. Prva etaža je bila namenjena ženskam, v kleti pa so bili servisni prostori. Po prvi svetovni vojni so stavbo povišali še za eno nadstropje in tako pridobili prostor še za sto mest.
Fabianijeva Ljubljana
Ljubljani je Fabiani dal nekaj pomembnih stavb – mestno ubožnico (1901), dekliško osnovno šolo (1901) na Levstikovem trgu, župnišče sv. Jakoba (1907), dekliški licej (1907), Krisperjevo hišo, Jakopičev paviljon (1908), uredil je Slovenski trg, zdaj Miklošičev park. Njegova je tudi umestitev Prešernovega spomenika pri Tromostovju, nastala leta 1905. Hribar, takratni ljubljanski župan, mu je naročil tudi svojo stanovanjsko hišo, ki stoji na vogalu Tavčarjeve in Slovenske ulice.
Hiša na Miklošičevi 20 je nastala za pravnika in mestnega svetnika Krisperja in je po Fabianijevih besedah njegova edina dosledna secesijska stavba. V izbiri sloga pa je arhitekt sledil izrecni želji naročnika.
9