Petek, 1. 12. 2023, 10.19
11 mesecev, 3 tedne
V Novem mestu arheološka razstava o tamkajšnjem življenju pred tri tisoč leti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,02
Razstava prinaša predstavitev življenja in grobnega obredja. Temelji na arheoloških raziskavah novomeških prazgodovinskih grobišč Kapiteljska njiva in Mestne njive. Poudarek daje grobnim pridatkom in v manjši meri še raziskanim poselitvenim območjem na Marofu in Šancah.
V galeriji Dolenjskega muzeja v Novem mestu bodo danes zvečer odprli arheološko razstavo Življenje na tej in oni strani – Novo mesto pred 3.000 leti. Z omenjeno razstavo želijo znana novomeška železnodobna najdišča, kot je na primer Kapiteljska njiva, predstaviti tudi kot nekaj stoletij starejša najdišča pozne bronaste dobe oziroma kulture žarnih grobišč.
Razstava predstavlja zadnji dve stoletji bronaste dobe oziroma obdobje 10. in 9. stoletja pred našim štetjem, ki je v arheoloških krogih znano tudi kot kultura žarnih grobišč, je pojasnila arheologinja Dolenjskega muzeja in avtorica razstave Petra Stipančić.
Prinaša predstavitev življenja in grobnega obredja. Temelji na arheoloških raziskavah novomeških prazgodovinskih grobišč Kapiteljska njiva in Mestne njive. Poudarek daje grobnim pridatkom in v manjši meri še raziskanim poselitvenim območjem na Marofu in Šancah.
Na ogled bo več kot 170 arheoloških predmetov
Razstavljeno gradivo dopolnjujejo izidi raziskav ob gradnji slovenskega avtocestnega križa. Na ogled bo več kot 170 arheoloških predmetov, od teh bo večina prvič javno predstavljena. Arheološko gradivo dopolnjujejo risarske rekonstrukcije življenja in pogrebnih običajev kot tudi tolmačenje izbranih ritualov.
Razstava bo obiskovalce seznanila tudi z najsodobnejšimi raziskovalnimi metodami, ki vključujejo kostne ostanke pokojnikov, in z zaključki tovrstnih raziskav. Pripravili so še pedagoško-andragoške vsebine in obrazstavne dejavnosti, s katerimi želijo omenjeno tematiko približati najširši javnosti. Razstavo je oblikovala Maja Rudolf Markovič.
Kulture žarnih grobišč (KŽG) ni mogoče etnično opredeliti
Stipančićeva je dodala, da skupnosti t. i. kulture žarnih grobišč (KŽG) ni mogoče etnično opredeliti. Ker drugih podatkov o teh skupnostih ni, jih arheologi opredeljujejo po večjih in pomembnejših najdiščih. Tako KŽG skupnosti zahodne Slovenije pripisujejo notranjsko-kraški kulturni skupini, vzhodne Slovenije ruški skupini, območje Posavja dobovski skupini, območje osrednje Slovenije, Gorenjske, Dolenjske in Bele krajine pa ljubljanski kulturni skupini.
Poznobronastodobna oz. KŽG najdišča Novega mesta so na Marofu, Šancah, Kapiteljski njivi in Mestnih njivah ter v Bršljinu. Prav zaradi bogate materialne kulture pomembno prispevajo k boljšemu razumevanju procesov in sprememb ob koncu pozne bronaste dobe, na temeljih katere je nastala kasnejša mogočna novomeška železnodobna skupnost. Konec pozne bronaste dobe prinaša tudi številne novosti in spremembe. Od uveljavitve nove kovine oziroma železa do korenite spremembe načina pokopavanja, je še povedala Stipančićeva.
Razstava bo na ogled do 18. maja prihodnje leto.
Preberite še:
