Petek, 24. 11. 2023, 8.08
12 mesecev
V Ljubljani vrata za javnost odprla Frančiškanska knjižnica in muzej #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,75
Novi muzej sestavljata dve enoti: zakladnica, ki hrani najdragocenejše predmete in knjige, ter pinakoteka, kjer so na ogled najznačilnejše likovne umetnine od 16. do 20. stoletja.
V ljubljanskem frančiškanskem samostanu na Prešernovem trgu so včeraj odprli Frančiškansko knjižnico in muzej. Frančiškanska knjižnica v Ljubljani je najdlje stalno delujoča knjižnična ustanova na Slovenskem, ki letos praznuje 790-letnico delovanja. Po temeljiti prenovi je odslej prvič odprta za javnost.
Kot je v slavnostnem nagovoru poudarila predsednica republike Nataša Pirc Musar, se je odprlo novo poglavje v skoraj 800-letni zgodovini frančiškanske knjižnice. Včerajšnji dogodek je po njenih besedah izjemen in poln simbolike na mnogotere načine; med drugim je bil slovenski jezik prvič zapisan v dokumentih, povezanih z vero. Spomnila je tudi na odprtost frančiškanov navzven, kar je omogočalo stike z drugimi jeziki in deželami, kar je izpričano v številnih dokumentih in knjigah, ki jih hrani omenjena knjižnica.
V knjižnici, ki so jo v sklopu prenove primerno uredili in modernizirali, po Šerbeljevih besedah hranijo približno 70 tisoč enot gradiva.
Predsednica republike je opozorila tudi na izjemno vlogo slovenske Cerkve "kot enega izmed najpomembnejših varuhov in skrbnikov slovenske kulturne dediščine". Novi muzej in prenovljena knjižnica se odpirata na dan, ko se spominjamo Rudolfa Maistra, ki po besedah Pirc Musarjeve "najlepše ponazarja najboljše pri Slovencih". Ob klicu domovine po obranitvi severne meje slovenstva je "prijel za meč, ko je bilo to potrebno, po tem izjemnem domoljubnem podvigu pa je meč odložil in kot pesnik prijel za pero". Kot je še izpostavila predsednica republike, nam "skozi burna stoletja slovenske zgodovine obstanka ni omogočil meč, temveč pero".
Skrbnik in varuh knjižnice ter kustos muzeja Jan Dominik Bogataj je izpostavil, da je frančiškanska knjižnica tudi najbogatejša med samostanskimi oz. zasebnimi knjižnicami na Slovenskem.
V knjižnici ne le teološke, ampak tudi knjige o obrti, zdravstvu in drugih znanostih
Predstojnik slovenske frančiškanske province Marjan Čuden je med drugim opozoril, da knjižnica ves čas ni hranila samo teoloških knjig, ampak da premore tudi knjige o obrti, zdravstvu in drugih znanostih z namenom, da bi služila ljudem. Izrazil je veselje, da lahko z odprtjem knjižnice in pinakoteke nekoliko prispevajo h kulturni duši Ljubljane.
Nov muzej sestavljata dve enoti: zakladnica, ki hrani najdragocenejše predmete in knjige, ter pinakoteka, kjer so na ogled najznačilnejše likovne umetnine od 16. do 20. stoletja.
V Ljubljani je v novem muzeju predstavljen izbor iz obsežne zbirke, mnogo gradiva še vedno ostaja po hodnikih samostana.
Pomen muzeja in pinakoteke je osvetlil umetnostni zgodovinar Ferdinand Šerbelj. Kot je povedal, je bil frančiškanski red odprt za ljudi; frančiškani so ustvarjali z ljudmi in sledili njihovim potrebam. Sčasoma se je v samostanih nabralo ogromno inventarja in umetnin; ponekod so te zbirke uredili že v preteklosti. V Ljubljani je v novem muzeju predstavljen izbor iz obsežne zbirke, mnogo gradiva še vedno ostaja po hodnikih samostana.
V knjižnici okoli 70 tisoč enot gradiva
V knjižnici, ki so jo v sklopu prenove primerno uredili in modernizirali, po Šerbeljevih besedah hranijo približno 70 tisoč enot gradiva. V pinakoteki pa so zastopani vsi tisti slikarji, ki so delovali na Kranjskem, od anonimnih, a zelo kakovostnih slikarjev, pa vse do Valentina Metzingerja, Antona Cebeja, Janeza Andreja Herrleina in Janeza Potočnika. Predstavljena pa so tudi po nastanku mlajša dela, med drugim Riharda Jakopiča in Ivana Vavpotiča.
Skrbnik in varuh knjižnice ter kustos muzeja Jan Dominik Bogataj je izpostavil, da je frančiškanska knjižnica tudi najbogatejša med samostanskimi oz. zasebnimi knjižnicami na Slovenskem. V njej hranijo kar 20 tisoč enot starejšega, antikvarnega gradiva, pohvalijo se lahko z zbirko približno 150 srednjeveških listin, pri čemer je najstarejša iz leta 1265, ter približno 117 inkunabulami. Med dragocenostmi v knjižnici pa je med drugim izpostavil Dalmatinovo Biblijo s Trubarjevim lastnoročnim podpisom ter prvi izvod Krsta pri Savici s Prešernovim posvetilom.
Nove muzejske in obnovljene knjižnične prostore je blagoslovil predsednik Slovenske škofovske konference, novomeški škof Andrej Saje.
Nove muzejske in obnovljene knjižnične prostore je blagoslovil predsednik Slovenske škofovske konference, novomeški škof Andrej Saje.
Preberite še:
