"V ekipo smo vključili same mercedese"

Leta 1955 je Billy Wilder po Axelrodovi komediji Sedem let skomin posnel film z istoimenskim naslovom, uspeh filma pa je Axelroda zalučal med uspešne filmske scenariste. In prav iz tega filma je sloviti prizor, v katerem veter, ki piha skozi rešetke nad podzemno železnico, privzdigne frfotavo krilo dražestne Marilyn Monroe in jo poveliča v pop ikono 20. stoletja.

Tedanja neusmiljena cenzura je filmsko različico te romantične komedije oropala sočnosti in žgečkljivosti – zato na koncu ne izvemo, kaj se je v resnici zgodilo. Sta končala med rjuhami ali ne? Na to vprašanje bodo po zagotovilih ustvarjalcev slovenske predstave odgovorili.

Uspešnico ameriškega avtorja Georgea Axelroda v prevodu Valerije Cokan je režiral Primož Ekart.

Na dopoldanski predstavitvi romantične komedije je direktorica Mestnega gledališča ljubljanskega Barbara Hieng Samobor ponovila, kako je težko narediti dobro komedijo."Četudi se ponavljam, a bom znova poudarila, da je izmed vseh žanrov žanr komedije najbolj kompliciran. Dobro komedijo je najtežje narediti. Gledalci pa zelo hrepenijo po komedijah in težko jim to zamerimo. V teh časih je to edina nežna in pametna tolažba."

Igralska ekipa Sebastian Cavazza, Mojca Funkl, Ajda Smrekar, Gregor Čušin in Gregor Gruden je po besedah direktorice "najboljša mogoča. Sami mercedesi. To so sami največji mojstri svojega poklica, zadeve so se lotili študiozno in posledično sproščeno".

Ekarta poleg glavne teme navdušil politično nekorekten čas petdesetih Režiser predstave Primož Ekart, za katerega se je direktorica odločila, "ker potrebujemo človeka, ki bo razumel, kaj igralec počne na odru in mu praktično pomaga", je fokus predstave izostril na več likov, v središču njegove pozornosti je moški v zgodnjih srednjih letih, kar on in glavni igralec Sebastian sta, je o režiserju in predstavi še dodala Barbara Hieng Samobor.

Primoža Ekarta je poleg glavne teme, kriza moškega v srednjih letih, navdušil tudi tedanji čas. "Seveda me je navdušila tema moškega v srednjih letih. Moški v zgodbi je zaradi lončnice, ki skoraj pade na njega, blizu smrti, in tako se posledično vpraša o smislu življenju. K sreči je tukaj mlado dekle iz soseščine, ki mu pomaga na ta vprašanja na zelo prijeten način odgovoriti. Poleg tega me je v tem tekstu zanimal čas, ki je bil zelo politično nekorekten v odnosu moškega in ženske, rasne neenakopravnosti, v zvezi uživanjem alkohola in kajenjem."

Gledališki krst za Ajdo Smrekar Ekart se je zahvalil svoji ustvarjalni ekipi, posebej Ajdi Smrekar, "da sem bil priča gledališkemu krstu mlade igralke, ki po akademiji dobi veliko nalogo".

Ajda je morala vlogo mlade punce upodobiti po svoje in ne kopirati slavne Marilyn Monroe. "Vlogo sem poskusila narediti po svoje. Dekle ni neumno, je naivno, razigrano, zajema svet z veliko žlico, je preprosto, meni čudovito. Moj najljubši napotek pri igranju pa je bil Primožev nasvet: 'Ajda, igraj s srcem!' To delam in upam, da mi je to uspelo pokazati tudi na odru."

Scenograf predstave je Branko Hojnik, kostumograf Alan Hranitelj in koreografinja Katja Hrastar. Glasbeni izbor je opravil Jure Longyka.