SiolNET. Trendi Kultura
0,92

termometer

  • Messenger
  • Messenger

To so najznamenitejše ljubljanske stavbe z začetka prejšnjega stoletja

0,92

termometer

Zmajski most.
Foto: Bojan Puhek

Danes je svetovni dan art nouveau – nove umetnosti, ki ga praznuje tudi Ljubljana.

Svetovni dan umetnostnega gibanja art nouveau (nova umetnost), ki je na prelomu 19. in 20. stoletja spremenilo podobo mest v Evropi in zunaj nje, zaznamujemo na dan smrti Antonija Gaudija in Odöna Lechnerja, dveh izmed najbolj karizmatičnih arhitektov te smeri.

Art nouveau, ki je v različnih kulturnih okolij znan po skupnih izhodiščih, obenem pa po različnih imenih in slogovnih izrazih, je zajel vse umetnostne zvrsti – arhitekturo, slikarstvo, kiparstvo, umetnostne obrti, gledališče in glasbo. V Ljubljani se je pod vplivom umetnostnih tokov na Dunaju v začetku 20. stoletja uveljavil kot secesija in zaznamoval predvsem dogajanje v arhitekturi.

Nova umetnost se je razvijala zlasti v mestih. Nastajal je v tesni povezavi z gospodarskimi in družbenimi spremembami, ki so jih evropska urbana okolja na prelomu stoletij doživljala s hitrim razvojem industrije, izboljševanjem prometnih povezav, demografskih sprememb in drugega.

Nova umetnost je prelomila s posnemanjem starih slogov in vzpostavila nove ideale, svobodnejši izraz. Motive je črpala iz rastlinskega in živalskega sveta, folklornih motivov, nacionalne zgodovine, geometrijskih oblik … Tudi v Ljubljani je zaznamovala tako javno kot zasebno arhitekturo.

Hauptmanova hiša je bila zgrajena že leta 1873. Bila je ena izmed redkih ljubljanskih stavb in edina na trgu, ki je skoraj nepoškodovana preživela ljubljanski potres 1895. Po potresu jo je kupil trgovec z barvami Adolf Hauptmann, ki je prenovo pročelja in streho zaupal Cirilu Metodu Kochu. Arhitekt je hišo obnovil v slogu dunajske secesije. Pročelje zaznamujejo barvne kontrastne keramične ploščice v geometrijskem vzorcu. 

Praznovanje svetovnega dneva art nouveauja

Ob današnjem svetovnem praznovanju art noveauja, ki ga spremlja tudi 20. obletnica mreže Art Nouveau, se bodo v Mestnem muzeju Ljubljana od 17. ure odvijali dogodki, povezani z dediščino tega umetnostnega sloga pri nas.

Med drugim bo ob 17. 30 Karel Pollak iz MOL na predavanju predstavil prenovo secesijske dediščine v okviru programa Ljubljana – moje mesto. Ob 18. uri pa bo sledil vodeni ogled z Barbaro Savenc po razstavi Ljubljana. Zgodovina. Mesto.

Do danes je v Zgodovinskem atriju Mestne hiše na ogled tudi fotografska razstava Blaža Župančiča, na kateri lahko vidite arhitekturne detajle s secesijskih hiš. Med njimi so motivi iz narave in ljudske umetnosti, maske, ženski in otroški liki, napisi. Avtorja zanima tudi, kako je secesija na pročelja in v notranjosti hiš uvajala nove materiale, kot so železo, steklo in keramika.

Do 15. septembra pa je v Jakopičevem drevoredu na ogled fotografska razstava Mirana Kambiča Secesija.

Secesijska arhitektura v Ljubljani

Večino secesijskih stavb so zgradili v prvem desetletju med starim mestnim jedrom in železniško postajo ob Miklošičevi cesti in parku.

Predstavljamo nekaj primerov ljubljanske secesijske arhitekture.

Zmajski most

Zmajski most. Foto: Bojan Puhek

Zmajski most, ki je bil zgrajen leta 1901, je prva pomembna secesijska arhitektura v Ljubljani. Nastal je po načrtih dalmatinskega arhitekta Jurija Zaninovića, učenca dunajskega arhitekta Otta Wagnerja.

jubilejni most Trendi Ljubljanski most, ki so ga zgradili cesarju v čast

Urbančeva hiša - prva veleblagovnica v Ljubljani

Urbančeva hiša Foto: Ana Kovač

Na vogalu današnje Miklošičeve in Trubarjeve ulice je v začetku 20. stoletja, takrat ko je Ljubljana imela manj kot 40 tisoč prebivalcev, nastala secesijska Urbančeva hiša. To je bila prva veleblagovnica v mestu. Na prostoru, kjer so najprej nameravali zgraditi mestno hranilnico, jo je leta 1903 dal postaviti ljubljanski veletrgovec Feliks Urbanc. Pod načrte zanjo se je podpisal graški arhitekt Friedrich Sigmundt

Trendi Prva veleblagovnica v Ljubljani je bila …

Mestna hranilnica Ljubljana

Mestno hranilnico ljubljansko so ustanovili leta 1882. Bila je prva slovenska bančna ustanova. Načrte za novo poslopje na Čopovi 3, ki so ga zgradili med letoma 1903 in 1904, je naredil sarajevski arhitekt Josip Vancaš, ki je zasnoval tudi hotel Union. Obe poslopji spadata med najpomembnejše secesijske stavbe v mestu.

Grand hotel Union

hotel union

Grand hotel je bil v obdobju svojega nastanka največja stavba v Ljubljani. Imel je največjo dvorano na Balkanu, ki je zaradi zahtevne železne konstrukcije veljala tudi za tehnološki dosežek. Stavbo so v letih med 1903 in 1905 zgradili po načrtih arhitekta Josipa Vancaša.

Miklošičev park

Miklošičev park Foto: Ana Kovač

Miklošičev park, ki je bil zamišljen kot eden od reprezentativnih ljubljanskih prostorov, so uredili v začetku prejšnjega stoletja. Skozi čas je pogosto spreminjal imena. Vsako obdobje mu je dalo svoje.

Miklošičev park so skoraj celoti obzidali med letoma 1900 in 1907. Fabiani je na Hribarjevo željo, da Ljubljano prenovi po vzoru Prage, ob načrtih novega trga predlagal tudi njegovo enotno zazidavo z enako visokimi stavbami, katere vogale naj poudarjajo stolpiči. Za zgled, kot piše tudi Breda Mihelič, kako naj tu gradijo, je sam zasnoval hišo na vogalu Tavčarjeve in Miklošičeve. Ritem v prostoru, ki naj bi ga dosegli, je tako narekoval z hišo za odvetnika Valentina Krisperja, ki stoji na Miklošičevi 20.

V mestu pa je tako nastal enovit prostor, zaznamovan s secesijo. Njegovo južno stranico so dokončali šele leta 1922. Ko je na jugovzhodnem vogalu nastala palača Vzajemne zavarovalnice, ob njej pa veliko pozneje, v šestdesetih letih prejšnjega stoletja po načrtih arhitekta Eda Mihevca stavba sindikatov.

Miklošičev park Trendi Veste, kje v Ljubljani je bil nekoč Marxov trg? #foto

Vurnikova hiša, nekdanja Zadružna gospodarska banka na Miklošičevi ulici

Gre za eno od najznamenitejših ljubljanskih stavb. S svojim bogato okrašenim pročeljem deloma izstopa iz okvira svojega, sicer podobno živopisnega secesijsko obarvanega dela mesta. Leta 1921 je nastala po načrtih arhitekta Ivana Vurnika in velja pa za enega od najlepših primerov arhitekture tako imenovanega narodnega sloga. Poslikava dvorane in pročelja je delo arhitektove žene Helene Vurnik, po rodu Dunajčanke, ki je sodelovala pri moževem raziskovanju in ustvarjanju slovenske arhitekture.

Čudnova hiša

Čudnova hiša Foto: Ana Kovač

Vogalna hiša na Cigaletovi ulici 3 datira v začetek prejšnjega stoletja. Ime nosi po znanem ljubljanskem urarju, ki je bil njen investitor, in velja za eno izmed najbolj bogato secesijsko oblikovanih hiš okoli Miklošičevega trga, vpadljiva pa je tudi zaradi svojega stolpiča.

Čudnova hiša Trendi Hiša s stolpičem, ki jo je dal zgraditi znani ljubljanski urar

Preberite še:

Trendi Nemška hiša v Ljubljani - visoka drevesa in keramične ploščice na pročelju

 

Komentarji

1

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • jankovi1 / 11.06.2019. ob 07:21 0 0

    In vse to so zgradili levičarji bi rekel pijani Miha.

    0 0
Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin