Slovenija želi odkupiti drugi ohranjeni izvod Cerkovne ordninge

Ob tej priložnosti se je srečal z županom mesta Ivom Holzingerjem in mu predal pismo o nameri, da bi Slovenija odkriti izvod odkupila, saj ta za slovensko kulturo pomeni neprecenljivo delo.

Izvod bi zapolnil vrzel v seriji zgodnjih protestantik v Zbirki rokopisov Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK). Ministrstvo za kulturo si bo prizadevalo, da bi prihodnje leto, ko bo 450. obletnica izida Cerkovne ordninge, znamenito delo razstavili v Sloveniji, so sporočili z ministrstva.

Nova najdba je drugi izvod enega izmed najpomembnejših Trubarjevih del iz leta 1564. V Cerkovni ordningi je Trubar podal svojo vizijo pravne, organizacijske in duhovne oblike protestantske Cerkve na Slovenskem. Njena vrednost je tudi v jezikovni dovršenosti, saj je Trubar v njej nagovarjal predvsem takratno intelektualno elito, je na novinarski konferenci oktobra, tik pred dnevom reformacije, poudaril poznavalec Trubarjevega dela Kozma Ahačič.

Knjigo je po naključju odkril raziskovalec zgodovinskih pravnih dokumentov Ulrich Dieter Oppitz. Predstavil jo je skupaj z Ahačičem, ni pa želel razkriti kraja knjižnice, kjer je delo našel.

Po vsebini knjiga spada med najpomembnejša avtorska dela slovenske reformacije. Imenovali bi jo tudi prvi "pravni spomenik" v slovenskem jeziku.

Gre za izvirno avtorsko delo, ki je nastalo na podlagi odličnega poznavanja razmer v takratnem slovenskem prostoru. Je prvi uradni cerkveni akt v slovenskem jeziku, ki ureja področje praktične liturgije in šolstva, hkrati pa je to prvo slovensko tiskano delo, namenjeno predvsem izobraženemu, elitnemu bralcu, so zapisali na ministrstvu za kulturo.

Ta izvod je pomemben tudi zato, ker je do zdaj veljalo, da en izvod hrani le Vatikan. Tega je leta 1971 odkril Jože Markuža in ga hrani Vatikanska apostolska knjižnica. V Trubarjevem letu 2008 je ta izvod, ki je sicer slabše ohranjen od nedavno odkritega, Sveti sedež posodil Narodnemu muzeju za Trubarjevo razstavo. Izvod so hranili tudi v dresdenski saški deželni knjižnici, a so ga med drugo svetovno vojno izgubili.

Izvod so si danes poleg Grilca ogledali še častni škof evangaličanske cerkve Geza Erniša, Ahačič in slovenska veleposlanica v Berlinu Marta Kos Marko.