"Skupino Matmos poslušam znova in znova!"

Te dni se tudi z vašo pomočjo spominjamo prvega poleta človeka v vesolje pred 50 leti. Kako ste zadovoljni z odzivom na razstavo v Ruskem centru znanosti in kulture? Zadovoljni smo. Zelo! Naj poudarim, da je osrednji avtor vizualnega informansa GAGARIN: Nebo je črno, Zemlja je modra Miha Turšič, s katerim že pet let, skupaj z Dunjo Zupančič, gradimo postgravitacijsko umetnost. Moram poudariti, da je informans v Ruskem centru znanosti in kulture, ki je posvečen petdesetletnici Gagarinovega poleta, le manjši del velike manifestacije, njeno odprtje bo letos v Vitanju. Metodološko smo se, predvsem Miha Turšič, ukvarjali s predstavitvenimi modeli, ki jih bomo uporabili v Vitanju in odražajo logiko 21. stoletja. Oktobra pripravljate tudi odprtje Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij v Vitanju. Kako se pripravljate in kaj lahko pričakujemo jeseni? Natančno tako je! Predvidoma oktobra bo dokončana stavba Združenja arhitektov za Vitanje. Naj arhitekte odličneže oziroma njihove studie naštejem: Bevk-Perovič, Dekleva-Gregorič, Ofis ter Sadar+Vuga. V prvih šestih letih načrtujemo tri stalne razstave in 12 začasnih razstav. Ob odprtju KSEVT (Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij) bosta postavljeni stalna razstava, posvečena Hermanu Potočniku, z naslovom Sto monumentalnih vplivov Hermana Potočnika, in začasna razstava, posvečena prvemu človeku v vesolju, katere delček lahko vidite še deset dni nasproti Robovega vodnjaka v Ruskem centru znanosti in kulture.

Katero knjigo z vašega področja bi priporočili našim bralcem in katero ste nazadnje prebrali? Mogoče to ni ravno knjiga z mojega področja oziroma področij, ki me določata (umetnost in kozmonavtika). Toda menim, da se je več kot smiselno potopiti v gostoto knjige − umetnine z naslovom Sojenice Jonathana Littella, prevod v slovenščino smo dobili pred kratkim. Poleg tega pa bi si želel, da bi čim prej dobili tudi prevod knjige, ki je izšla ravno te dni, predstavitev pa bo ta v petek v Trstu. Naslov knjige je Il nazista di Trieste s podnaslovom Vita e crimini di Odilo Globocnik, L'uomo che invento Treblinka.

Naj še poudarim, da je pred dvema tednoma pri založbi KSEVT izšla knjiga Hermana Potočnika Noordunga Problem vožnje po vesolju – komentirana izdaja. Pred nekaj urami pa so mi prinesli še svežo The problem of space travel, ravno tako komentirano. Tako slovensko kot angleško izdajo knjige lahko dobite (brezplačno) in si obe naložite na elektronski bralnik. Naslov je www.noordung.info.

Katero kulturno prireditev ste obiskali nazadnje?

Gledališko predstavo režiserja Romana Viktuka Don Juanova zadnja ljubezen v gledališču Majakovski v Moskvi.

Kateri glasbeni album ste nazadnje poslušali?

Matmos: Liposukcija. Znova in znova!

Kdo je vaš najljubši umetnik in zakaj?

Nimam takšnega umetnika, obožujem namreč umetnico Dunjo Zupančič. Zakaj? Ker umetnika, bolj posvečenega v oblikoslovje, nisem nikoli srečal.